Stranka Združena levica je predstavila novelo Zakona o romski skupnosti. Po prepričanju predlagatelja novele nov zakon na področju romske skupnosti ni potreben, kot to predvideva vlada, saj prepoznavajo le nekaj problematičnih točk v zakonu. Predlagane spremembe se tako osredotočajo na vprašanja financiranja in  urejanja infrastrukture romskih naselij; razpolaganja z zemljišči, na katerih živijo Romi; določanja članov Sveta romske skupnosti in ohranjanja romske kulture.

Prva sprememba, h kateri poziva novela Zakona o romski skupnosti, zadeva urejanje romskih naselij. Sprememba predlaga dvakrat večjo povprečnino, ki jo občine prejemajo s strani države za vsakega romskega prebivalca občine. V kolikor občine tega denarja ne bi porabile namensko, torej za urejanje infrastrukture v romskih naseljih, bi morale tako dobljena sredstva vrniti državi, pri čemer bi država sama urejala infrastrukturo v romskih naseljih. Trenutna zakonodaja je po besedah predlagateljice novele nepravična tako do Romov kot do neromskega prebivalstva. Zapleti, ki se dogajajo na nivoju finančne podpore občin pri urejanju romskih naselij s strani države, pa kažejo na nekatere pomanjkljivosti v sistemu. Več o postopku financiranja občin in nepravilnostih, ki se pri tem pojavljajo, pojasni direktorica Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Janja Rošer:

Izjava

Do trenutnega načina financiranja občin z namenom upravljanja infrastrukture v romskih naseljih je kritičen tudi Blaž Kovač z Amnesty International Slovenija:

Izjava

Druga sprememba se zavzema za prepoved razpolaganja z nepremičninami, kjer živijo Romi, vse dokler se ne reši vprašanje lokacije preselitve, s čimer se morajo strinjati tudi Romi sami. S tem naj bi se preprečilo situacije, v katerih lastnik zemljišča, na katerem živijo Romi, to proda, medtem ko jih novi lastnik želi naknadno preseliti. Nedavno se je takšen primer zgodil v občini Krško. Več o tem pove predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš:

Izjava

Naslednja sprememba, ki jo predvideva novela zakona, zadeva spremembe pri določanju članov 21-članskega Sveta romske skupnosti. Predlagajo večjo angažiranost Romov pri izbiri članov sveta. Dve tretjini bi Romi volili skupaj z volitvami občinskih svetnikov, medtem ko bi preostala tretjina mest pripadala različnim romskim organizacijam. Več o trenutnem principu delovanja, težavah in postopku določanja članov Sveta romske skupnosti pove Janja Rošar:

Izjava

Oceno trenutnega delovanja Sveta romske skupnosti poda Darko Rudaš, ki spremembo v načinu določanja članov vidi kot nujno za uspešno delovanje.

Izjava

Zadnja sprememba pa se veže na vprašanje ohranjanja romske kulture. Predlaga ustanovitev posebne strokovne programske komisije, ki bi se zavzemala za ohranitev in razvoj romske kulture. Več podrobnosti predlagane spremembe pa bo Zdužena levica verjetno predstavila v petek na posvetovanju s predstavniki Romov.

Splošne razmere na področju romske kulture se trenutno kažejo kot najmanj občutljiv del v primerjavi s problematiko, vezano na infrastrukturo in izobraževanje. Razmere na področju romske kulture pojasni Janja Rošar:

Izjava

V zadnjem desetletju je bila glavnina posegov v zakonodajo o romski skupnosti vezana na področje izobraževanja, medtem ko je trenutno v ospredju vprašanje infrastrukture. Kovač iz Amnesty International Slovenija predstavi ustvarjene napredke na področju izobraževanja in izpostavi prepletenost izobraževanja s problemom infrastrukture.  

Izjava

Medtem ko Združena levica predlaga popravke trenutnega zakona, pa vlada napoveduje kar nov zakon. Vzporedno z novo zakonodajo pa se pripravlja tudi Nacionalni program ukrepov za Rome, brez katerega je Slovenija že eno leto. Osnutek nacionalnega programa za obdobje 2016-2021 je bil včeraj okrcan s strani romske skupnosti in Urada za narodnosti zaradi nezadostne konkretnosti ukrepov.

Offsajd je pripravil vajenec Žiga