66 proti enemu
Prvo mesto na nizozemskih predčasnih parlamentarnih volitvah je po preštetju glasov iz tujine dokončno pripadlo levoliberalnim Demokratom 66, z 28 tisoč glasovi prednosti pred drugouvrščeno enočlansko Stranko za svobodo, borca proti islamu Geerta Wildersa. Po delnih izidih parlamentarnih volitev, ki so potekale prejšnjo sredo, je bila razlika med strankama le nekaj tisoč glasov. Praktično izenačeni stranki bosta imeli v 150-članskem spodnjem domu parlamenta vsaka po 26 poslancev.
Mandat za sestavo vlade je po preštetju vseh glasov tako pripadel Demokratom 66, ki so svoj volilni rezultat in s tem število poslancev glede na prejšnje volitve skoraj potrojili. Stranko, ki se je na tretjih volitvah v zadnjih štirih letih prelevila iz obrobnega igralca v vodilno parlamentarno stranko, predstavi predavatelj na Fakulteti za družbene in behavioristične vede Univerze v Amsterdamu Jeroen Doomernik.
Izgubljeno prvo mesto na volitvah Wildersu in prijateljem ne bi bistveno povečalo možnosti oblikovanja vlade, saj je večina strank, vključno z nekdanjimi desnimi koalicijskimi partnerji, napovedala, da s Stranko za svobodo, krajše PVV, ne bodo tvorile koalicije. Koliko zaveznikov je Wildersu še ostalo, pojasni Doomernik.
Wilders bo glede na prejšnje volitve, leta 2023, tokrat za popolnitev poslanskih sedežev potreboval 11 zunajstrankarskih kolegov manj. Vodilna stranka vlade v odhodu in na volitvah tretjeuvrščena desno-liberalna Ljudska stranka za svobodo in demokracijo, krajše VVD, je izgubila dva sedeža in jih bo tako po novem imela 22. Njihovi zavezniki Kmetsko-državljansko gibanje so po zastopanosti padli s sedmih na štiri poslance. Tretja vladna stranka, krščanskodemokratska Nova družbena pogodba, ki je imela v stari sestavi parlamenta 20 sedežev, je iz parlamenta izpadla. Za ljudsko stranko se je s 13 odstotki glasov in po novem 20 poslanskimi mandati uvrstila socialdemokratska skupna lista Zelenolevih in Laburistične stranke pod vodstvom nekdanjega podpredsednika Evropske komisije Franciscusa Timmermansa. Osemnajst poslanskih mest je pripadlo stranki Krščanskodemokratski apel.
Prejšnja koalicija je razpadla v začetku junija, z izstopom Wildersove enočlanske stranke s takrat 37 poslanci. Kot razlog izstopa je Wilders navedel spor s koalicijskimi partnerji glede zaostrovanja azilne politike. Teden prej je Wilders predstavil načrt za strožjo azilno politiko, ki je vključeval deportacijo Sircev, zaprtje namestitvenih centrov in popolno ustavitev odobritev azila. Načrt so voditelji drugih treh koalicijskih strank zavrnili. Avgusta je manjšinsko vlado zapustila še Nova družbena pogodba, z odhodom ministra za zunanje zadeve Casparja Veldkampa. Odstopil je zaradi propada pogajanj o uvedbi sankcij proti Izraelu, ki jih je stranka zahtevala po izraelski objavi načrta E1 za kolonizacijo okolice Vzhodnega Jeruzalema na Zahodnem bregu.
Vodja Demokratov 66 Rob Jetten je zmago na predčasnih volitvah po razpadu Wieldersove koalicije razglasil za prelomni zgodovinski dogodek, ki dokazuje, da je desni ekstremizem in populizem mogoče premagati. Med volilno kampanjo so v stranki sicer obljubili protimigrantske ukrepe, kot je strožji mejni nadzor in procesiranje prosilcev za azil zunaj Evropske unije. Pri tem sledijo premagani desnopopulistični Stranki za svobodo, pojasnjuje sogovornik.
Poleg presežka priseljencev je bila ena od glavnih predvolilnih tematik pomanjkanje stanovanj. Po julijskih izračunih ministrstva za stanovanja, prostorsko načrtovanje in okolje trenutno v državi z 18 milijoni prebivalcev primanjkuje okoli 400 tisoč stanovanjskih enot, do leta 2030 pa bi jih morali predvidoma zgraditi 900 tisoč, da bi zadostili potrebam. Najemnine so se v petih letih v večjih mestih povišale za do 15 odstotkov. Dosedanja vlada je obljubljala izgradnjo 100 tisoč stanovanj na leto. Lani jih je za izpolnitev tega cilja zmanjkalo nekaj več kot 30 tisoč. Vzroke tega stanja opiše Doomernik.
Za stanovanjsko krizo pa vsaj del volivcev krivi tudi migrante. Konec septembra je v Haagu več kot 1500 ljudi protestiralo proti priseljevanju, blokiralo glavno hitro cesto skozi mesto in se spopadlo s policijo. Poleg strožje migrantske zakonodaje so zahtevali ukrepe za dostopna stanovanja. Protestniki so med drugim napadli sedež Demokratov 66, ki pa pomanjkanje stanovanj s presežkom priseljencev, vključno s prosilci za azil in tujimi študenti, povezujejo tudi sami.
Zaželeni koalicijski partner relativnih zmagovalcev je socialdemokratsko zavezništvo Zelenolevih in laburistov, ampak skupaj imajo še vedno premalo glasov za sestavo vlade. Tako se soočajo s podobnim problemom kot Wilders, saj so v Ljudski stranki za svobodo in demokracijo sodelovanje odpovedali tudi njim. Več o izhodiščih za koalicijska pogajanja pojasni Doomernik.
Nizozemski liberalci so tako premagali populističnega sovraga Wildersa, ki bo svojo križarsko vojno proti muslimanskim priseljencem moral voditi iz opozicije. Posebnega truda pa mu po vsej verjetnosti ne bo treba vlagati, saj je že dosegel, da so se liberalci protimigrantskim zahtevam prilagodili.
Dodaj komentar
Komentiraj