Armenija v tranziciji
Armenski premier Nikol Pašinjan je včeraj podal svojo odstopno izjavo in tako odprl pot za razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev. Njegov odstop je rezultat obsežnega družbenega vrenja, ki poteka v Armeniji že od začetka letošnjega leta. Spomnimo, da je Pašinjan kot izbranec ljudstva mesto premiera prevzel po dalj časa trajajočih protestih proti bivši armenski vladi, njegov prevzem vodenja pa je bil način pomiritve ljudske volje in začetek procesa za izvedbo predčasnih volitev.
Prvi pokazatelj, koliko podpore imajo Pašinjan in novi politični obrazi, ki so se izpostavili v vstajah, so bile lokalne volitve. V glavnem mestu Erevan, kjer živi vsaj milijon prebivalcev, medtem ko je populacija celotne države 3 milijone, je koalicija strank Moj korak, ki je povezana s Pašinjanom, dobila 81 odstotkov glasov in tako absolutno večino v mestnem svetu. Več pojasni akademik Arto Vaun.
Novi župan Erevana je tako postal Hajk Marutjan, ki je širši javnosti kot politična osebnost postal znan tekom protestov. Več let pred tem je že deloval kot aktivist, vpleten v različnih iniciativah. Erevan je namreč že dalj časa prostor političnih organizacij, ki se borijo proti rušenju parkov, ter borbe za ohranitev cen javnih storitev in ohranitev kulturnih spomenikov.
Program, ki ga je obljubljal pred volitvami, je temeljil na vsakdanjih zadevah, kot so reden odvoz smeti, urejen javni prevoz in obnovitev stavb. Jeza armenskega ljudstva je namreč v veliki meri izhajala prav iz vsesplošne skorumpiranosti oblasti na vseh ravneh, ki je onemogočala izvajanje običajnih nalog države.
Nove politične osebnosti, ki so nastopile na lokalnih volitvah, izhajajo predvsem iz srednjega razreda. V Armeniji so politično elito tradicionalno predstavljali poslovneži in vojni veterani.
Četudi je minilo pol leta od nastopa Nikole Pašinjana na premierski položaj, še vedno uživa široko podporo ljudstva. Drugega oktobra je pred parlamentom potekal protest, potem ko je skupina treh opozicijskih strank, ki predstavlja večino poslancev, potiho skušala sprejeti sporen zakon, ki bi lahko otežil razpustitev parlamenta. Predlog poslancev je bil, da se o razpustitvi ne odloča, če je dostop do stavbe parlamenta onemogočen, torej v primeru protestov. Poskusu izglasovanja so sledile intervencija Pašinjana in demonstracije.
Po dogodkih drugega oktobra je sledil sestanek strank, po katerem je 15 poslancev nekdaj vladajoče Republikanske stranke izstopilo iz opozicije. Stranke so sprejele dogovor, da po odstopu premiera poslanci ne bodo predlagali drugih kandidatov, s prestopom poslancev pa je opozicija tudi ostala brez večine. V kolikor bodo poslanci strank sledili dogovoru, bi se lahko predčasne volitve zgodile novembra. OFFsajd zaključuje današnji sogovorec Vaun.
Dodaj komentar
Komentiraj