Deželna vlada avstrijske Koroške, ki jo od 3. marca sestavljajo Socialni demokrati, Avstrijska ljudska stranka in Zeleni, se je odločila, da v novem uradnem logotipu ne bo več knežjega kamna. Slednji je namreč poskrbel za poslabšanje medsosedskih odnosov, saj si ga je nekdanji deželni glavar Jorg Haider prilastil v povsem nacionalistične namene, čeprav ga tudi pri nas nekatere skupine izkoriščajo v iste nizkotne namene. Seveda gre za otroške igre. Haider je knežji kamen v logotip vnesel protestno, potem ko ga je Slovenija upodobila leta 2005 na kovancu za 2 centa.

Sicer tako Slovenija kot avstrijska Koroška ta nesrečni kamen razumeta kot enega od simbolov državnosti. Povedano bolj preprosto: gre za obrnjen spodnji del rimskega stebra, na katerem naj bi med 8. in 10. stoletjem na Gosposvetskem polju ustoličevali karantanske kneze in kasneje koroške vojvode. Ima pa velik pomen tudi za koroške Slovence, saj ga razumejo kot dokaz svoje avtohtone naseljenosti na območju, kar jim tudi hipotetično zagotavlja večje pravice. O tem, kaj gesta umika knežjega kamna iz logotipa s stani deželne vlade avstrijske Koroške pomeni in v kakšnem stanju se nahaja avstrijska Koroška danes, smo se pogovarjali z Jankom Mallejem, vodjo Slovenske posvetne zveze v Celovcu: