Blišč in beda rumenih jopičev
Na letošnji svetovni dan boja proti aidsu so se v francoskih mestih že tretjič zapored zbrali protestniki in protestnice ljudskega protestniškega gibanja rumeni jopiči oziroma “gilets jaunes”, kot ga imenujejo francoski mediji. Protestniki, ki so se poimenovali po rumenih varnostnih jopičih, v Franciji zakonsko obvezni opremi avtomobilistov, so blokirali številne ceste v državi, v večjih mestih pa so potekali nemiri in spopadi s policijo. V soboto so v Parizu izbruhnili nemiri, ki so se sprevrgli v ulično nasilje in spopade s policijo. Demonstracije, ki se jih je v novembru udeležilo skupaj več kot pol milijona ljudi, so vzniknile kot odziv na vladni predlog dodatnega zvišanja cen pogonskih goriv.
Zvišanje cen je eden izmed ekoloških ukrepov predsednika Emmanuela Macrona, ki jih je napovedal v predvolilni kampanji aprila lani. Takrat je obljubil, da bo v svojem mandatu za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije namenil 15 milijard evrov, prepovedal uporabo fosilnih goriv v mestih in ostreje obdavčil industrijske izpuste CO2. Napovedane ekološke reforme pa je francoska vlada v letošnjem letu začela izvajati predvsem na plečih davkoplačevalcev.
V zadnjih dvanajstih mesecih je francoska vlada cene pogonskih goriv zaradi dviganja izvoznih cen nafte že zvišala za 23 odstotkov. Liter dizla, ki je v Franciji prevladujoče pogonsko gorivo, trenutno stane 1,51 evra. Januarja naj bi bi se ceni dizla in bencina dvignili za 6,5 in 2,9 centa. Načrtovano dodatno zvišanje bi po besedah Alaina Krivina, člana Nove antikapitalistične stranke, najbolj prizadelo dnevne migrante nižjega in srednjega sloja izven večjih mest. Teh je po podatkih evropskega statističnega urada v Franciji pet milijonov oziroma skoraj desetina prebivalstva. Za razliko od Pariza, Marseilla in Lyona druga francoska mesta nimajo urejenega in subvencioniranega javnega prevoza, tako da so se delavci v službo prisiljeni voziti sami.
Macron je julija letos v nagovoru pred obema domovoma parlamenta v Versaillesu dejal, da bo vlada dosledno izvajala ukrepe za zmanjšanje javne porabe. Tega se je lotil dobesedno. Poleg reforme delavske zakonodaje lanskega septembra, ki zmanjšuje moč sindikalnega organiziranja in pravice zaposlenih v zasebnem sektorju, je v svojem mandatu zakrivil več drugih ukrepov na škodo tistih z nižjimi prihodki. V proračunu je predvidel nižanje davka na kapital in okrepil davčne kredite za solidarnost in zaposlovanje, ki so podjetjem omogočili davčne prihranke v višini 41 milijard evrov. Zaradi tega je po besedah Krivina izgubil podporo predvsem pri svojih volivcih. Tisti, ki so se protestov udeležili, so med drugim zahtevali njegov odstop.
Med protestniki pa niso samo delavci, temveč tudi upokojenci, brezposelni in mladi. Vlada je namreč zvišala tudi davek na pokojnine, kljub temu da je obljubila, da se bodo pokojnine dvigale skladno z višanjem inflacije. Ukinila je tudi podjemne pogodbe in znižala subvencijo za stanovanjski prispevek prejemnikov socialne pomoči.
Predsednik vlade Édouard Philippe in predsednik republike Emmanuel Macron sta po sobotnih nasilnih izgredih zahteve protestnikov "prepoznala kot legitimne". Na pogovore, na katerih bi predstavili zahteve, sta povabila osem delegatov rumenih jopičev, udeležil se jih je le eden. Oblikovanje predstavništva v gibanju Alain Krivine razume kot postopni ideološki prevzem, ki je škodljiv za nadaljnji boj.
Sindikati gibanja rumenih jopičev v začetku niso podprli, ker so jim udeleženci protestov v svojih zahtevah nasprotovali. Ob večanju zagona so se mnoga politična in sindikalna združenja premislila in se v želji po prenosu svojih političnih idej v gibanje začela zahtevam priključevati. Več sogovornik.
Od protestov in njihov zahtev pa se je v začetku distancirala tudi etablirana strankarska levica z Jeanom-Lucom Mélenchonom na čelu. Deloma zaradi priljubljenosti, ki jo gibanje uživa pri Nacionalni fronti Marine Le Pen, deloma pa ker stranko motijo sovražni odzivi protestnikov do davčnih reform in okoljske problematike. Po besedah Alaina Krivina so ti zadržki razumljivi. Je pa problematično gibanje, ki dobiva vedno večji zagon, diskurzivno prepustiti prisvajanju skrajno desne politične opcije. Kljub dejstvu, da je v preteklosti javno kritizirala izražanje ljudske nepokorščine in nasilje na uličnih protestih, Nacionalna fronta v gibanju vidi poosebitev svoje idealne volilne baze “Francije pozabljenih ljudi”, belih delavcev nižjega in srednjega sloja, živečih izven urbanih centrov, stran od pariških elit. V njem vidi priložnost za krepitev svoje moči.
Konec koncev vzrok protestov ni v opoziciji med ruralnim in regionalnim ter mestnim in kozmopolitskim, temveč v boju proti vladi, ki privilegira (naj)bogatejše in oči obrača stran od vseh ostalih, meni sogovornik. Spremembe bo gibanje rumenih jopičev lahko doseglo le s kontinuiteto svojega delovanja in pritiskom na predsednika Emmanuela Macrona. Pri tem bo moralo biti izjemno iznajdljivo pri legitimaciji uličnega nasilja, ki je le odgovor na kontinuirano nasilje državniških struktur. Ali bodo pri tem uspešni, bodo pokazale volitve v Evropski parlament prihodnje leto. Nikakor pa ne moremo pričakovati padca Macronove vlade, zaključuje sogovornik.
Dodaj komentar
Komentiraj