Bolgarski tajkuni
Bolgarsko obrambno ministrstvo je napovedalo nacionalizacijo orožarskega podjetja Dunarit. Gre za podjetje, ki zaposluje dobrih 1300 ljudi in je prek verige podjetij povezano s propadlim bolgarskim bankirjem Cvetanom Vasilevim, ki trenutno živi v ubežništvu v Srbiji, saj je bila proti njemu v domači Bolgariji izdana obtožnica, ki ga bremeni izčrpavanja njegove leta 2014 bankrotirane Korporativno-komercialne banke, ali krajše CCB. Bolgarsko tožilstvo namreč skupino 18-ih ljudi, vključno z Vasilevom, obtožuje, da so iz premoženja banke v zasebne žepe pospravili za 1,4 milijarde evrov sredstev. Prav prek Vasileve banke CCB pa se je leta 2005 financirala privatizacija prej omenjenega orožarskega proizvajalca Dunarit, ki ga Bolgarija namerava ponovno nacionalizirati.
Današnji OFFsajd ne bo toliko posvečen načrtovanemu državnemu nakupu podjetja Dunarit, ki je lani zabeležilo za 14,5 milijona evrov dobička, temveč poteku bolgarske privatizacije državnih podjetij prek zasebnih komercialno-investicijskih bank, ki ga bomo orisali na primeru omenjene banke CCB. Ta je bila ustanovljena leta 1994, njen največji delničar in predsednik odbora pa je Cvetan Vasilev. Banka je hkrati delovala kot klasična komercialna banka, torej je sprejemala depozite, in investicijska banka. Na ta način je bila banka instrument privatizacije za bolgarski politični razred, CCB je namreč po eni strani dobivala depozite iz državnih podjetij, po drugi pa ta denar investirala v privatna podjetja za namene nakupa drugih državnih podjetij. Več o Cvetanu Vasilevu in delovanju banke CCB pove Atanas Čobanov, raziskovalni novinar, ki sodeluje pri spletnem portalu Bivol.
Korporativno komercialna Banka je leta 2014 izgubila licenco za poslovanje, potem ko se je proti njenemu vodstvu začela preiskava. Povod za propad banke je bil masoven odtek denarja, ki ga je povzročil poslovnež in poslanec Deljan Peevski. Ta je z Vasilevom več let sodeloval pri privatizaciji podjetij, vendar je med njima prišlo do spora. Po besedah Vasileva naj bi Peevski zahteval od njega polovico njegovega premoženja. Sledilo je povračilo Peevskega, ki je dvignil večino svojih sredstev iz Vasileve banke in proti CCB sprožil medijsko gonjo ter s tem paniko med komitenti banke, ki so začeli pobirati denar iz svojih varčevalnih računov. Vendar pa banka zaradi preteklega izčrpavanja ni imela zadosti sredstev, da bi zahtevke izplačala.
Prav sredstva iz Vasileve banke so bila v preteklosti orodje za Peevskijevo monopolizacijo medijev. S posojili CCB je njegova mati Irena Kristeva financirala New Bolgaria Media Group, ki je v svoj lastniški portfelj pridobil številne medijske hiše. Na ta način pa je lahko Peevski vplival na medijske objave in poročanje.
Čeprav je glavna banka za financiranje bolgarske privatizacije propadla, njen lastnik pa je pred sodbo sodišča zbežal v Srbijo, je Deljan Peevski za nadaljevanje poslovnega modela zgolj zamenjal banko. Vlogo CCB je zdaj tako prevzela First Investment Bank.
Ena od novih tarč Deljana Peevskega naj bi bilo tudi na začetku oddaje omenjeno orožarsko podjetje Dunarit. Slednje je bilo leta 2005 privatizirano z denarjem iz CCB banke, sedaj pa obrambno ministrstvo lastništvo nad podjetjem pokuša pridobiti prek odkupa njegovih dolgov. Proti nacionalizaciji je vodstvo v podjetju nastopilo tako, da so sami poravnali del svojih dolgov in preprečili državni prevzem. Podjetju zdaj grozi odvzem trgovske licence, ker so trije člani njegovega upravnega odbora v preiskavi zaradi suma pranja denarja podjetja in pošiljanja sredstev pobeglemu Vasilevu.
Po odvzemu licence za poslovanje CCB so dokumentacijo banke začeli preiskovati državni tožilci. Vendar pa je bil tarča preiskave zgolj Cvetan Vasilev, ime njegovega glavnega sodelavca pri privatizaciji Dejlana Peevskega je bilo v njej izpuščeno. Proti Vasilevu in še 17-im drugim obdolžencem je posebno tožilstvo izdalo obtožnico, ki jih bremeni prisvojitve sredstev banke CCB v skupni višini 1,4 milijarde evrov. Več o obtožnici pojasni Čobanov.
V privatizacijske posle prek banke CCB ni bil vključen zgolj Peevski. Vasilev, od kar je dobil obtožnico, namreč vse več govori o poslovanju svoje banke. Sam naj bi bil zadolžen za privatizacijo državnega podjetja za proizvodnjo cigaret Bulgartabac, pri delitvi državnega premoženja pa naj bi bo besedah Vasileva svoj delež zahteval tudi aktualni premier Bojko Borisov.
Vasilev sedaj na podlagi tako imenovanega Magnitsky zakona išče zaščito v Združenih državah Amerike. Po tem zakonu naj bi Združene države Amerike proti tujim uradnikom tujih držav uvedle sankcije na osnovi suma koruptivnega delovanja. V predlogu za sankcije je Vasilev navedel že znanega poslanca in oligarha Deljana Peevskega in generalnega tožilca Sotira Cacarova.
Deljan Peevski je sicer poslanec stranke Gibanje za pravice in svoboščine, ki se med drugim programsko zavzema za pravice turške manjšine v Bolgariji. Zanimivo pa je, da je Peevskemu Turčija prepovedala vstop na svoje ozemlje, uradno zaradi njegovih proruskih stališč ob sestrelitvi ruskega letala. Prav prej omenjeno bolgarsko podjetje Bulgartabac, katerega vsaj delni lastnik in glavni akter pri privatizaciji je bil Peevski, je glavni vir vseh pretihotapljenih cigaret v Turčiji. Bulgartabac namreč svoje izdelke prodaja dubajskemu poslovnežu in znanemu tihotapcu Salamu Faraj Kaderju, ta pa jih prek Sirije in Iraka tovori v Turčijo. Njegovo podjetje Andalus Al Sharq je v uradnih evidencah kot svojega glavnega dobavitelja navedlo severnokorejsko podjetje. Prav zaradi teh povezav pa bi bil lahko skesani mafijski bankir Cvetan Vasilev zanimiv vir za ameriške obveščevalce. Današnji OFFsajd zaključuje Čobanov.
Dodaj komentar
Komentiraj