Braniteljska vzgoja
Hrvaški minister za obrambo Ivan Anušić je prejšnji teden predstavil predlog novega zakona o obveznem služenju vojaškega roka. Služenje, ki bi se imenovalo temeljno vojno usposabljanje, bi po predlogu trajalo dva meseca in bi potekalo v vojašnicah v Kninu, Slunju in Požegi. V tako imenovano usposabljanje bi vpoklicali moške, ki v tekočem letu dopolnijo 19 let, izjemoma tudi starejše, in sicer v petih skupinah tekom leta. Skupno bi v enem letu na usposabljanje vpoklicali 4000 mladih. Naborniki bi na mesec prejeli plačo v višini 1100 evrov. Potrjevanje zakona v parlamentu bo predvidoma potekalo oktobra, prve nabornike pa bi vojska vpoklicala v začetku naslednjega leta. Hrvaška vlada tako po 17 letih ponovno uvaja obvezno služenje vojaškega roka.
Tisti, ki bi opravili vojaško urjenje, bi imeli v prihodnosti prednost pri zaposlovanju v javni upravi in državnih podjetjih, medtem ko je začasna ali dosmrtna prepoved dela v javnem sektorju predvidena kot možna kazen za izmikanje roku. Za neodzivanje na poziv je predvidena tudi denarna kazen med 250 in 1320 evrov.
Obveznik lahko iz verskih ali moralnih razlogov poda ugovor vesti. Namesto opravljanja obveznosti v vojski bi obveznik rok nato odslužil v enotah civilne zaščite ali v ustanovah lokalne in regionalne samouprave, na primer v oskrbi. V primeru služenja v civilni zaščiti bi sklicevanje na vest obveznika stalo dodaten mesec služenja. Tisti, ki bi rok odslužili v institucijah samouprave, pa bi morali tam oddelati štiri mesece, torej dvakrat toliko, kot če bi služili v vojski. Opravljalcem civilne službe bi bili zagotovljeni nastanitev, prehrana, povrnitev potnih stroškov, zavarovanje in mesečna kompenzacija v vrednosti 250 evrov. Leta 2007, preden je takratna vlada Iva Sanaderja ukinila obvezni vojaški rok, je z ugovorom vesti za civilno služenje zaprosilo okrog 70 odstotkov obveznikov.
Razlike med prejšnjim sistemom služenja vojaškega roka in tem, ki ga je prejšnji teden predstavila vlada, povzame Marin Capan, predsednik Mreže mladih Hrvaške.
Do največ 29. leta bodo po predlaganem sistemu lahko mladi odlagali odhod v vojsko zaradi študija, pripravništva, poroke, rojstva otroka ali smrti v družini. Prav tako bi se odlog priznaval športnikom, ki tekmujejo v državnih in mednarodnih turnirjih. Več sogovorec.
Vlada uvajanje vojaškega roka upravičuje s poslabšanjem varnostne situacije, ki po trditvah njenih predstavnikov izhaja iz vojne v Ukrajini. Vojaški rok je sicer priljubljen ukrep med volivci vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti, krajše HDZ.
Kot omenjeno, je parlamentarna obravnava vladnega predloga predvidena za oktober, edina parlamentarna stranka, ki je napovedala nasprotovanje zakonu, pa je zelena opozicijska stranka Možemo!. Zakon je podprl tudi predsednik Zoran Milanović, ki načeloma nasprotuje odločitvam in stališčem vlade.
Glede na raziskavo Mreže mladih Hrvaške je obveščenost mladih o posameznih elementih sistema obveznega vojaškega roka slaba. Več o odzivu mladih na vladni predlog pove sogovorec.
Center za ekonomsko izobraževanje je julija lani ministrstvu za obrambo predal 5000 podpisov proti takrat zgolj napovedani ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka. V peticiji so izpostavili, da glede na precedense Evropskega sodišča za človekove pravice civilno služenje ne sme biti za več kot polovico daljše od vojaškega, medtem ko predlog hrvaške vlade predvideva tudi dvojno trajanje civilne službe. Širše družbeno nasprotovanje obveznemu vojaškemu roku opiše Capan.
Ob zaenkrat šibkem nasprotovanju civilne družbe in praktično popolnem strinjanju med strankami se ponovni uvedbi obvezne priprave za dom obeta lahek sprejem v parlamentu. Glede na omenjene precedense Evropskega sodišča za človekove pravice in pogostim ugovorom vesti, ko je bil vojaški rok na Hrvaškem nazadnje obvezen, pa vzdržnost ukrepa ostaja pod vprašajem.
Dodaj komentar
Komentiraj