C0 in vivo
Še preden se je pred Avtošolo Ježica, v bližini katere so danes izvajali geodetske meritve delovnega pasu za potrebe ureditve gradbišča in transportne poti za gradnjo odseka kanalizacijskega kanala kanalu C0, pojavil svetleče črn BMW i8 odvetnika Primoža Krapenca, smo bili na kraju dogajanja. Potekal je protest lastnikov bližnjih zemljišč. V redakciji smo že večkrat poročali o gradnji kanala, za katerega mestne oblasti dokazujejo, da je nujno potreben, a nasprotovanje lastnikov zemljišč ob poti, pod katero se bo kanal gradil in je v občinski lasti, ne pojenja.
Po včerajšnji napovedi predstavnikov ljubljanskih mestnih oblasti, da se ponovno začenjajo dela na trasi Brod - Ježica, so se danes zjutraj lastniki sosednjih zemljišč protestno zbrali na kraju delovišča. Pričakali so jih policisti z več vozili in občinski redarji.
Zaradi fizičnega oviranja nekaterih lastnikov so bila dela na odseku kanalizacijskega kanala aprila leta 2020 tudi že ustavljena. Kanalizacijski kanal C0 je največji kohezijski projekt z razpisa sredstev v letih 2014–2020 v Sloveniji. Namenjen je povezavi občin Vodice in Medvode s centralno ljubljansko čistilno napravo v Zalogu. Glavni razlog za nasprotovanje krajanov je bilo v preteklosti dejstvo, da trasa kanala C0 med Ježico in Brodom poteka po vodovarstvenem območju s strožjim režimom varovanja, kar bi v primeru nesreče pomenilo, da bi odpadna voda lahko odtekala v podtalnico ter onesnažila največji vodni vir Ljubljane.
Projekt je lanskega septembra po več predlogih Ministrstvo za okolje in prostor sicer zaustavilo, ko je za šestmetrski odsek trase med Brodom in Ježico razveljavilo gradbeno dovoljenje. Občina in Voka Snaga sta nato sprožili upravni spor, upravno sodišče pa je ministrstvu naložilo, naj ponovno odloči. Potem ko je ministrstvo od Andreja Vizjaka iz kvote Slovenske demokratske stranke prevzel Simon Brežan iz Gibanja Svoboda, je ministrstvo odločitev julija letos spremenilo. Ker je ugotovilo, da ni bilo razlogov za odpravo gradbenega dovoljenja, je postopek ponovne presoje ustavilo. Gradbeno dovoljenje za dotični odsek torej investitor ima. Ne glede na to sogovorec Branko Grad v primeru, da bo kanal na tem področju zgrajen, Ljubljani prerokuje katastrofično usodo Flinta, ameriškega mesta v zvezni državi Michigan, kjer je otežen dostop do pitne vode zaradi onesnaženosti s svincem.
Na zemljišču ob delovišču je postajala tudi bodoča mestna svetnica stranke Vesna Jasminka Dedić, ki je izpostavila pomembnost varovanja vodovarstvenega območja in nujnost javne razprave.
Tokrat še vedno zaskrbljeni zaradi potencialne onesnaženosti vode krajani Mestno občino Ljubljana obtožujejo, da je začela s ponovnimi deli brez pravne podlage. Protestniki trdijo, da ne obstaja nobena odločba Upravne enote Ljubljana ali kateregakoli državnega organa, ki bi dovoljevala geodetsko odmero po njihovi zasebni lastnini. Poleg tega trdijo, da odločbe Upravne enote, ki ustanavljajo začasno služnost za izgradnjo transportne poti, niso pravnomočne. Vsi lastniki bližnjih zemljišč gradnji sicer ne nasprotujejo in so že dovolili uporabo zemljišč. Na zemljiščih zasebnikov ki nasprotujejo gradnji, se torej sploh ne bo gradilo. Del zemljišč bo med gradnjo kanala uporabljen le za potrebe transporta. Pravne stiske krajanov pojasni odvetnik Klemen Golob, ki nekatere izmed njih zastopa v posameznih postopkih.
Grad dodatno pojasni pravno situacijo s svojega vidika.
Na včerajšnji konferenci ponovno izvoljenega župana Zorana Jankovića je zastopnik občine in javnega podjetja Voka Snaga Primož Krapénc zagotovil, da ima občina vsa potrebna dovoljenja, to je sedem pravnomočnih izvršljivih gradbenih dovoljenj in 68 odločb o začasni omejitvi lastninske pravice. Za izgradnjo kanala je bilo izdanih sedem gradbenih dovoljenj, ki pokrivajo 98 odstotkov trase, 144 metrov pa je še brez dovoljenja, ker tam še potekajo postopki razlastitev ali dedovanja. Zakaj in kako lahko občina omeji lastninsko pravico na določenih zemljiščih z namenom ureditve gradbišča ter transportne poti, je na novinarski konferenci pojasnil Primož Krapenc.
Krajane je danes podprla tudi nekdanja poslanka Slovenske demokratske stranke in v iztekajočem se sklicu ljubljanskega mestnega sveta mestna svetnica Mojca Škrinjar, ki pa je na zadnjih lokalnih volitvah ostala brez svetniškega stolčka. Prav tako ni bila izvoljena v Četrtno skupnost Šiška.
Po mnenju Mojce Škrinjar župan, če je poslal policijo, izvaja državni udar. Janković je na novinarski konferenci tudi pojasnil, da je bila poslana pisna prošnja policiji za asistenco.
Na vprašanja o nepravnomočnosti odločb in nelegalni prisotnosti policije nam z Mestne občine Ljubljana niso odgovorili. V odgovor smo dobili zgolj povezavo do včerajšnje novinarske konference župana.
Lastnik zemljišča je asistenco policije komentiral tako:
Legalnost prisotnosti policije izpodbija tudi Golob, ki vztraja, da ne obstaja zakonska podlaga za kakršnokoli intervencijo ali asistenco policije.
Po tem, ko so nam lastniki omogočili dostop do njihovih zemljišč, je policija zahtevala naš umik. Pred umikom za policijski trak smo se morali policistom identificirati. Od predstavnikov občine na terenu nismo dobili nobenega komentarja, zato smo se premraženo poslovili.
Z blatne Ježice sta se javljala vajenec Filip in Ajda.
Dodaj komentar
Komentiraj