Alternus cloaca*
*Alternativna kanalizacija
V današnjem lokalno obarvanem Mega OFFsajdu pod drobnogled vzemamo gradnjo povezovalnega kanalizacijskega kanala C0. Ta bo občini Vodice in Medvode na severu Ljubljanske kotline povezal s centralno ljubljansko čistilno napravo v Zalogu. Izgradnja kanala je del največjega komunalnega projekta v Sloveniji, ki je obenem tudi največji kohezijski projekt z razpisa sredstev v obdobju od 2014 do 2020 v Sloveniji. Celotni stroški projekta znašajo dobrih 135 milijonov evrov, od tega slabih 69 milijonov prispeva Evropska unija iz kohezijskega sklada. Da bi lahko investitorji počrpali vsa evropska sredstva, morajo z gradnjo sicer končati do septembra prihodnjega leta.
Gradnja je že od začetka predmet spora med Mestno občino Ljubljana in Javnim podjetjem Voka Snaga na eni strani in nevladno organizacijo Alpe Adria Green ter nekaterimi lastniki zemljišč, po katerih je cevovod speljan, na drugi. Že pred izdajo gradbenega dovoljenja je največ kritik letelo na traso kanalizacije, ki na več kilometrih prečka vodovarstveno območje s pitno vodo za večino prebivalcev Ljubljane. Projekt je lanskega septembra po več nepravilnostih zaustavilo Ministrstvo za okolje, ko je za šestmetrski odsek trase med Brodom in Ježico razveljavilo gradbeno dovoljenje. Občina in Voka Snaga sta zaradi odločbe ministrstva sprožili upravni spor, upravno sodišče pa je ministrstvu naložilo, naj ponovno odloči. Potem ko je ministrstvo od Andreja Vizjaka iz kvote Slovenske demokratske stranke prevzel Simon Brežan iz Gibanja Svoboda, je ministrstvo odločitev julija letos spremenilo. Ker je ugotovilo, da ni bilo razlogov za odpravo gradbenega dovoljenja, je postopek ponovne presoje ustavilo. Na novinarski konferenci Mestne občine Ljubljana je o tem govoril direktor družbe Voka Snaga Krištof Mlakar.
Svojega zadovoljstva ni skrival niti župan Zoran Janković, ki je pohvalil prebivalce občin Medvode in Vodice, ki so v večini brezplačno odstopili služnostno pravico za gradnjo.
O očitkih nasprotnikov smo na Radiu Študent že poročali leta 2019. Alpe Adria Green je nasprotovala umestitvi kanalizacije na vodovarstveno območje, prav tako so imeli pomisleke glede uporabljenih cevi, saj te niso imele zaščite, ki bi omejila posledice ob morebitnem puščanju. Proti gradnji kanalizacije se je od političnih strank najbolj izpostavila Slovenska demokratska stranka. Prav tako smo poskrbeli za uravnoteženost poročanja, saj smo opravili intervju s Krištofom Mlakarjem, direktorjem družbe Voka Snaga, ki izvaja projekt. V luči nadaljevanja gradnje kanalizacijskega kanala C0 skušamo projekt tokrat predstaviti še z vidika stroke. Pogovarjali smo se z Natašo Atanasovo z Inštituta za zdravstveno hidrotehniko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.
Na odseku med Brodom in Ježico so kanalizacijsko cev obdali z betonskimi sarkofagi, ki naj bi delovali kot druga prepreka v primeru puščanja cevi. Za ta ukrep so se pri Snagi odločili po tem, ko so se lastniki zemljišč in okoljevarstveniki pritožili, da samo ena cev ne bo dovolj ob morebitni poškodbi cevi. Atanasova pojasnjuje, da to sicer ni znana praksa, a naj bi vseeno pomagala pri omejevanju posledic puščanja cevovoda.
Pri napovedih škode, ki bi jo imela kanalizacija za vodovarstveno območje, moramo sicer biti pazljivi, meni Atanasova, saj gre le za potencialne napake.
Po mnenju Atanasove se moramo zavedati, da je skoraj celotna Ljubljana na vodovarstvenem območju, ne pa samo kanalizacija C0. Vsaka gradnja na tem območju mora biti zgrajena tako, da ne ogroža okolja.
Poleg vodovarstvenega območja se trasa kanala nahaja tudi na potresnem in poplavnem območju. Atanasova meni, da bi morebitni potres lahko naredil večjo škodo na kanalu, poplave pa naj ne bi bile večji problem.
Do načina, na katerega sta se Mestna občina Ljubljana in Voka Snaga odločila izvesti projekt C0, je Atanasova sicer kritična. Trdi namreč, da je zastarel.
Pri projektu Atanasova pogreša sodobne ukrepe pri kanaliziranju vode. Ključne bi bile decentralizirane naprave, s katerimi bi se odpadno vodo obdelalo na kraju izpusta in se je ne bi pošiljalo do bolj oddaljenega centraliziranega prečiščevalenga sistema.
Glavno vlogo bi imele male čistilne naprave. Z manjšimi čistilnimi napravami imamo večjo kontrolo nad kakovostjo odpadne vode, prav tako pa je lažja nadaljnja obdelava do te mere, da se ta voda ponovno uporabi.
Poleg ponovne uporabe vode Atanasova vidi rešitev v ločevanju vode na viru. Tak način kanaliziranja voda se uporablja tudi v drugih državah.
Drugi največji projekt v Sloveniji bo, kot kaže, kmalu uvidel luč sveta. Kanalizacija C0 pa bo ob začetku obratovanja s centralno čistilno napravo v Ljubljani povezala okoli 98 odstotkov vseh ljubljanskih gospodinjstev.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
Vir slike: Mladina
Dodaj komentar
Komentiraj