Čez Hrvaško v sedmih dneh

Aktualno-politična novica
1. 12. 2022 - 17.00
 / OFFsajd

V Zagrebu in na Reki so v zadnjem tednu postavili več šotorov in kontejnerjev, v katerih lahko migranti, ki se v večjem številu zadržujejo v mestih, dobijo hrano in osnovno zdravstveno nego ter napolnijo telefon. Stanje v teh začasnih humanitarnih postojankah je katastrofalno, prav tako pa sta se obe mesti s to problematiko začeli ukvarjati prepozno.

O sodbi ustavnega sodišča Republike Hrvaške o zagotavljanju pravic beguncem
 / 3. 5. 2021

Večje število migrantov v zadnjem času je posledica tega, da je Hrvaška po razkritjih in pravnomočnih obsodbah policijskega izvajanja pushbackov nekoliko spremenila način obravnave ljudi, ki v državo vstopijo na južnih mejah. Ob vrnitvi migrantov v drugo državo morajo biti državni organi prepričani, da je država varna predvsem glede na dejansko situacijo, ne le na papirju. Policija v zadnjem letu večinoma ne izvaja množičnih nelegalnih vračanj ljudi na jug, predvsem v Bosno in Hercegovino. Namesto da bi policija migrante pushbackala, jim izda odločbo o povratku, po hrvaško »rješenje o povratku«. Odločbe policija vroča na podlagi 184. člena Zakona o tujcih. Dokument migrantom omogoča gibanje po Republiki Hrvaški za sedem dni, po teh sedmih dneh pa morajo migranti zapustiti državo in evropski gospodarski prostor. 

V Zagreb in na Reko ljudje pridejo po večini z vlaki. Iz Zagreba gredo na Reko, od koder potem krenejo dalje proti meji. Stanje v obeh mestih opiše Ivana Perić, novinarka Portala Novosti. 

Izjava

Zaradi večjega števila migrantov so v obeh mestih postavili začasne šotore in kontejnerje, v katerih lahko migranti dobijo hrano, osnovno zdravstveno oskrbo in napolnijo telefon. Stanje v teh šotoriščih je zelo slabo, zaradi majhnega števila teh mest pa so tudi zelo malo obiskana. 

Izjava

V obeh mestih je mestna uprava levoliberalna. V Zagrebu je na oblasti zeleno-leva Možemo, na Reki pa je na oblasti Socijaldemokratska partija, krajše SDP. Kljub temu, da se obe stranki zavzemata za liberalnejšo politiko, se ne ena ne druga s problemom migracij na ravni mesta ni nikoli ukvarjala. V tem tudi tiči razlog za slab odziv na novo situacijo. 

Izjava

azilni
Posledice razkrivanja pusbackov počasi postajajo vidne
 / 17. 6. 2022

Hrvaška z odločbami o povratku skuša pospešiti prehod migrantov prek države proti končnemu cilju migrantov na zahod Evrope. V državo je tako v zadnjih mesecih vstopilo okoli 36.000 migrantov, kar je po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva 145-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. O tem, kaj točno odločbe migrantom nalagajo, in o stanju migrantov, ki prehajajo Hrvaško, smo se pogovarjali z Mileno Zajović, članico nevladne organizacije za pomoč beguncem Are you Syrious. 

Izjava

Kot pojasnjuje sogovorka, gre za izvršilni dokument, ki ga v praksi vroča policija in ki migrantom narekuje, da morajo državo in evropski gospodarski prostor v roku sedmih dni zapustiti, ne pa da lahko v državi toliko časa ostanejo.

Izjava

Zajović pravi, da migrantom dokument pomaga, a le v obdobju sedmih dni. Takrat jih varuje pred policijskim nasiljem in pushbacki, a kljub temu na njegovi podlagi niso upravičeni do nastanitve v azilnem centru.

Izjava

Po pretečenih sedmih dneh policija migrante, ki niso uspeli zapustiti države ali zaprositi za azil, zapre v centre za migrante ali jih deportira v države, iz katerih so vstopili na Hrvaško.

Izjava

Težava z izročanjem odločb migrantom za Hrvaško je, da lahko prav na podlagi teh dokumentov druge države migrante pošljejo nazaj na Hrvaško.

Izjava

Na Hrvaškem nekateri migranti uspejo zaprositi za azil, v večini primerov pa država ljudem po preteku sedemdnevnega roka ne pomaga.

Izjava

V drugih evropskih državah nekateri migranti uspešno zaprosijo za azil, medtem ko ostale prosilce države zavrnejo, saj so na podlagi hrvaškega dokumenta po sedmih dneh na področju evropskega gospodarskega prostora ilegalno.

Izjava

O nezakonitem vračanju migrantov na Balkanu
 / 28. 12. 2017

Hrvaško notranje ministrstvo po besedah sogovorke s tem dokumentom upravičuje svojo politiko zavračanja migrantov, policiji pa omogoča prelaganje odgovornosti na druge države.

Izjava

Kot pove Ivana Perić, se policijsko nasilje in pushbacki sicer še vedno izvajajo. So se pa primeri nasilja predvsem umaknili iz večjih mest in se zdaj dogajajo na obmejnem območju. 

Izjava

S prvim januarjem bo Hrvaška vstopila v schengensko območje. S tem se bo postopek vstopa migrantov na Hrvaško spremenil. Tako bodo migranti še vedno lahko vstopili v državo, prav tako bodo še vedno lahko zaprosili za azil in v državi ostali, a bo zaradi vstopa Hrvaške v schengen proces vstopa v državo migrantom dodatno otežen.

Izjava

Kako se bo postopek vstopa migrantov na Hrvaško po njenem vstopu v schengensko območje z novim letom spremenil, ni točno znano, a ker bo hrvaška južna meja tudi dokončno postala zunanja meja Evropske unije na Balkanu, se migrantom na mejah ne piše nič dobrega.

OFFsajd je pripravila vajenka Pia Zala, za ovratnik ji je dihal Žan.

Vir fotografije: Narodne novine

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.