Concern za koncern
Izredni pooblaščenec hrvaške vlade za koncern Agrokor Ante Ramljak je javnosti predstavil pričakovano revidirano poročilo o poslovanju največjega hrvaškega koncerna, ki ima v lasti 61 podjetij s področja bivše Jugoslavije in zaposluje okoli 60 tisoč ljudi. Danes objavljena revizija poslovanja za leti 2015 in 2016, opravljena s strani podjetja PriceWaterhouseCoopers, krajše PwC, ni vključevala revizije delovanja Mercatorja.
Številke so zaskrbljujoče. Agrokor ima, sodeč po novih ugotovitvah, 1,95 milijard negativnega kapitala, v letih 2015 in 2016 pa naj bi se kapital skrčil za nekaj manj kot tri milijarde evrov. Rezultati močno nasprotujejo prejšnjim številkam, ki jih je podjetje objavilo še pod prejšnjo upravo lastnika Ivice Todorića. V skladu z novo realnostjo Agrokor izpolnjuje vse pogoje za začetek stečajnega postopka, ki pa ga v kratkem ni za pričakovati.
Zaenkrat še ni jasno, od kod tako velik primanjkljaj v Agrokorju, ob branju poročila pa je treba razumeti, da so revizorji zavzeli konzervativnejšo linijo ocenjevanja stroškov, kar pomeni, da so izgubo računali tako, da so prišli do čim višje vsote. Za del izgube tako še vedno ni jasno, od kod izvira, kar postaja vse bolj očitno, pa je, da je bilo dosti denarja preusmerjenega na zasebne račune. Pojasnjuje novinar Slobodne Dalmacije Frenki Laušić.
Pooblaščenec hrvaške vlade Ante Ramljak je sporočil, da je z ugotovitvami revizije seznanil državne organe pregona, o imenih pa ni želel govoriti. Kljub temu lahko ugibamo, da je med njimi tudi Todorić, ki pa naj bi po poročanju nekaterih hrvaških medijev državo zapustil.
Spomnimo, Lex Agrokor, ki ga omenja Laušić, je zakon, ki ga je sprejela hrvaška vlada, s polnim imenom Zakon o postopku izredne uprave v trgovskih družbah sistemskega pomena za Republiko Hrvaško. Ta določa, da lahko vlada v posebnih okoliščinah določi izrednega pooblaščenca, ki prevzame upravljanje podjetja. Zaradi velikosti in pomembnosti Agrokorja ta zadostuje postavljenim kriterijem sistemskega pomena. Poleg tega pa je imelo pomembno vlogo pri sprejetju tudi dejstvo, da ima več hrvaških upokojenskih skladov v lasti delnice Agrokorja.
Ivica Todorić z mediji ne komunicira, zato pa se na trditve vlade odziva prek bloga in jih v celoti zavrača. V Lex Agrokoru tako vidi nacionalizacijo privatne lastnine, revidirano poročilo pa označuje za politično in napačno. Frenki Laušić.
Agrokor, v lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, se je tako znašel pred bankrotom, ki bi lahko imel znatne učinke na hrvaško in regionalno gospodarstvo. Ne pozabimo, v revidiranem poročilu so bile vključene tudi bilance Agrokorjevih družb v Bosni in Hercegovini in v Srbiji.
Laušić se vsaj v eni točki strinja s Todorićem, in sicer v očitanju netransparentnosti pisanja in sprejemanja zakona.
Objava revidiranega poročila je pripeljala tudi do dogovora med največjima strankama, vladajočo konzervativno HDZ in opozicijsko socialdemokratsko SDP, o vzpostavitvi parlamentarnega odbora o Agrokorju. Opozicijski socialdemokrati k njegovi vzpostavitvi pozivajo že od začetka krize v Agrokorju z obeti, da bi razkrili vlogo HDZ-ja pri vzponu in padcu koncerna. Nenazadnje je tudi v trenutni vladi na čelu ministrstva za finance Zoran Marić, sicer nekdanji izvršni direktor za strategijo in tržišče kapitala v Agrokorju. Novinar Slobodne Dalmacije Frenki Laušić pojasnjuje, zakaj je zdaj vlada končno pristala na predlog opozicije in zakaj ne pričakuje konkretnih učinkov novega odbora.
Če ne kruha, pa vsaj iger.
Dodaj komentar
Komentiraj