Delu čast in krizni dodatek

Delu čast in krizni dodatek

Aktualno-politična novica
7. 5. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Postopoma se krizno stanje v državi umirja. Zdi se, da je bilo posebej dobrodošlo odprtje frizerskih salonov, trgovin z oblačili in seveda teras gostiln. Predsednik države in vrhovni komandant vojaških sil Borut Pahor si je lahko končno oddahnil in se lotil učenja vseh - ja, vseh - evropskih jezikov … kaj? … aha, pardon. Očitno je to počel tudi med najhujšo krizo, ne samo po njej.

Prvi sveženj ukrepov za blaženje posledic koronakrize
 / 3. 4. 2020
Delfini so se vrnili v beneške kanale, vlada Janeza Janše pa se je končno lahko lotila blatenja opozicije, da bi prikrila lastne netransparentne podvige. Kako? Aha, pardon. Režija mi pravi, da se je napadov na opozicijo ali medije vlada posluževala že s prvim dnem nastopa na nove funkcije.

Številni delavci, ki so zaradi epidemije ostali doma, se zdaj počasi vračajo na svoja delovna mesta - veliko jih je bilo na čakanju, tako da so imeli pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove. Večina tistih, ki so v tem času delali, pa je upravičena do kriznega dodatka za marec, april in maj. V današnjem OFFsajdu smo preverjali, kako je z izplačevanjem kriznih dodatkov zaposlenim v zasebnem sektorju, ki jih je vlada določila z zakonom o interventnih ukrepih, in kakšna je situacija v javnem sektorju.

Najbolj obremenjeni so seveda bili in so še delavci v zdravstvenem in socialnovarstvenem sektorju. Delavci iz tega sektorja, ki so delali po Kolektivni pogodbi za javni sektor, so zaradi dela v rizičnih razmerah upravičeni do dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače. Poleg tega dodatka tistim, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, pripada tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19, ki je začel veljati enajstega aprila. Ta drugi dodatek lahko znaša največ 35 odstotkov osnovne plače, kar v nekaterih primerih pomeni, da delavec dobi dodatek v višini 100 odstotkov osnovne urne postavke.  

O novih protikoronskih ukrepih
 / 30. 3. 2020
O izplačevanju dodatkov v zdravstvenem sektorju in problemih, s katerimi se soočajo delavci, govori Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Izjava

V sindikatu že od začetka aprila zahtevajo, da se delavcem izplačata dva dodatka, in sicer dodatek za delo v rizičnih pogojih za vse na delovnem mestu, za najbolj obremenjene pa še poseben dodatek, predviden v paketu za blažitev posledic epidemije. Ilešič Čujovič ponovno nagovarja delodajalce z enakim sporočilom. 

Izjava

Po poročanju sindikatov se v zdravstvenih domovih in bolnišnicah pripravljajo seznami, kdo je koliko odstotkov časa delal s posamezniki, okuženimi s COVID-19, in kdo je potemtakem upravičen do določenega dodatka. Zakaj se tak odnos delavcem zdi podcenjujoč, pojasni Čujovič. 

Izjava

Komisija za razlago kolektivne pogodbe je določila, da bodo dodatek dobili samo tisti javni uslužbenci, ki v času epidemije delajo v nevarnih pogojih, ko je - ali bi bilo lahko - ogroženo njihovo zdravje. Tej določitvi so takrat sindikati javnega sektorja odločno nasprotovali, češ da je komisija z razlago o dodatku za delo v rizičnih razmerah presegla svoje pristojnosti.

Hojskanje ali hujskanje.
Sindikat policistov Slovenije proti policiji in MNZ, kadrovanje v vrhu slovenske policije
 / 14. 4. 2020
Med dobitniki dodatka so tako tudi policisti, ki so po besedah predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjana Mlekuša nezadovoljni.

Izjava

Na vprašanje, koliko znašajo dodatki za policiste, odgovori:

Izjava

Na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Sindikat osebne asistence naslovil uspešen javni poziv, naj prenehajo ovirati izplačilo kriznega dodatka osebnim asistentom. Osebna asistenca je zbir storitev, ki ljudem, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Kje je bil problem pri izplačilu dodatka, obrazloži Nenad Hardi Vitorović, zakoniti zastopnik Sindikata osebne asistence.

Izjava

Petega maja so vsi izvajalci osebne asistence od ministrstva za delo dobili izjavo, da so le upravičeni do finančnih sredstev iz tistih ukrepov v Zakonu o interventnih ukrepih. Da izvajalci vendarle niso posredni proračunski uporabniki, jim je moralo povedati ministrstvo za finance. 

Že večkrat omenjeni zakon o interventnih ukrepih ali mega protikoronski paket v 33. členu določa, da delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je že pred mesecem podal zahtevek za višji dodatek za najbolj ogrožene skupine delavcev. Menijo, da bi morala trgovska podjetja, ki obratujejo v času krize, predvsem pa trgovine, ki se ukvarjajo z živilsko dejavnostjo, lekarne v zasebni lasti in bencinski servisi delavcem izplačati 500 evrov kriznega dodatka. Generalni sekretar sindikata Ladislav Rožič o njihovih zahtevkih. 

Izjava

Kako je torej do sedaj potekalo izplačevanje dodatkov v trgovskem sektorju? Rožič.

Izjava

Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije, pravi, da je bilo sprva nekaj zmede in različnih odzivov podjetij, zdaj pa pritožb ne zaznavajo več.

Izjava

Za konec Gerečnik nagovori tudi naše poslušalce. 

Izjava

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness