Deregulacija konkurenčnega duopola

Poslanska skupina Združene levice zahteva sklic izredne seje odbora za gospodarstvo, na kateri bi obravnavali liberalizacijo cen naftnih goriv. Spomnimo, da je vlada na pobudo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sprejela uredbo o določanju cen naftnih derivatov, ki je stopila v veljavo 9. aprila. Po uredbi so regulirane le cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, sproščeno pa je določanje trgovskih marž za bencin z več kot 98-imi oktani ter kurilno olje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavzema, da bi to bil le prvi korak do popolne liberalizacije cen naftnih derivatov. S tem ne bi bili več črna ovca Evropske unije, saj je Slovenija trenutno edina država, ki določa maksimalne drobnoprodajne cene tekočega goriva.

Argumenti pobudnikov deregulacije, h katerim se prištevata še največja trgovca z gorivom Petrol in OMV pod okriljem Trgovinske zbornice, grejo predvsem v smeri večje konkurenčnosti, ki naj bi pripeljala do znižanja cen. Aleš Peternel iz Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja Svetovnega naftno-plinskega sveta pojasni, da bi dvig marž pomagal ponudnikom naftnih goriv do sredstev, ki so potrebna za soočanje z novimi izzivi.

Izjava

Druge argumente za liberalizacijo cen pojasni še ekonomist Bogomir Kovač.

Izjava

Nasprotniki medtem ugotavljajo, da bo deregulacija pripeljala le do dviga cen, s tem višje obremenitve potrošnikov in manjših prihodkov v državni proračun. Liberalizaciji nasprotujejo v Združeni levici, ki je na to temo sklicala izredno sejo odbora za gospodarstvo. Zakaj je deregulacija cen goriva problematična, pojasni poslanec Luka Mesec.

Izjava

Po mnenju poslanske skupine Združene levice bi se morala delna liberalizacija cen razveljaviti in ponovno uvesti nadzor nad cenami, ki je veljal v prejšnji uredbi. Nadaljuje Mesec.

Izjava

V poslanskih skupinah se na naša povpraševanja o njihovih stališčih niso bili pripravljeni odzvati, z izjemo Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Poslanec Uroš Prikl tako pozdravlja vladno odločitev, da stopi v korak s preostalimi državami članicami Evropske unije in delno deregulira cene tekočih goriv, glede popolne liberalizacije pa je mnenja, da naj se počaka na rezultate delne deregulacije.

Izjava

Prikl na osnovi izkušenj iz Hrvaške sklepa, da ne bo prišlo do višjih cen oziroma se bodo znižale.

Izjava

Ravno Hrvaška pa je primer, zakaj liberalizacija trga naftnih derivatov ni dobra ideja. Obrazloži Kovač.

Izjava

Glavni argument za deregulacijo cen je, da bi ta dvignila konkurenčnost, kar bi povečalo tako kvaliteto ponudbe kot število ponudnikov. Da nič od tega ne drži tudi na ravni Evrope, obrazloži Kovač.

Izjava

Mesec meni, da je deregulacija povezana s prodajo Petrola, kjer ima država 31-odstotni delež.

Izjava

Kovač te možnosti ne izključuje, vendar dvomi, da je ugodnejša prodaja Petrola glavni vzrok za deregulacijo cen.

Izjava

Največja ponudnika Petrol in OMV tvorita na slovenskem trgu duopol, zato je regulacija cen potrebna.

Izjava

Za zaključek Kovač komentira, kaj bi bilo treba storiti za dvig konkurenčnosti, dotakne pa se tudi vprašanja, ali so ukrepi v tej smeri sploh smiselni.

Izjava

Offsajd sta pripravila Novelli in vajenec Klemen.

* V priloženi izjavi je mogoče prisluhniti stališču Zveze potrošnikov Slovenije v imenu katere govori Boštjan Okorn.

Skupina Petrol je imela leta 2015 dobrih 65 milijonov evrov neto profitov (5 milijonov več kot lani). Za referenco še osnutek letnega poročila Skupine OMV za leto 2014.