14. 3. 2022 – 17.00

Dileme Srbije pod kamnom

Audio file

Audio file
7. 8. 2021 – 15.00
O pobudi Odprti Balkan in evropski prihodnosti regije

V srbski prestolnici je včeraj potekal drugi protest v podporo Rusiji od začetka vojne v Ukrajini pred dvema tednoma in pol. Na shodu v organizaciji skrajno desne organizacije Ljudska patrulja so se predvsem vozniki zbrali pod geslom »Srbi smo z Rusi!«. Svoje avtomobile so označili z emblemi v obliki črk Z in V, ki jih uporabljajo tudi ruska vozila, s katerimi vojaki prodirajo v Ukrajino. Protest je bil slabo obiskan, prišlo je manj kot sto ljudi. Že prejšnji teden je v Beogradu potekal tudi manjši protest proti vojni, pri organizaciji katerega so pomagali v Srbiji živeči Rusi, ki nasprotujejo odločitvam političnega vodstva svoje države. Razloge za shod analizira srbski politični analitik in nekdanji poslanec srbske narodne skupščine Đorđe Vukadinović, ki meni, da je mnenje srbske javnosti predvsem odklonilno do Nata in manj naklonjeno Rusiji.

Izjava

Kot tradicionalna zaveznica Moskve je Srbija zavrnila uvedbo sankcij proti Rusiji, nasprotno kot večina evropskih držav. Srbija je ena redkih evropskih držav, ki ni zaprla svojega zračnega prostora za prelete ruskih letal. So pa lete v Moskvo omejili na enega dnevno. Air Serbia je število letov sicer najprej povečala. Potem ko so v Rusijo prenehale leteti evropske letalske družbe, so zaradi sankcij proti ruski letalski industriji v tujino prenehala leteti ruska letala. Air Serbia je tako ostala ena redkih letalskih družb, ki še povezuje Rusijo in evropske države.

Audio file
10. 5. 2021 – 17.00
Srbska napredna stranka pojedla Srbsko patriotsko zvezo

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je uradno sicer obsodil dejanja Ruske federacije in jih označil kot napačna. Srbija je na zasedanju Združenih narodov glasovala za resolucijo, ki je obsodila agresijo Rusije na Ukrajino. Srbski ambasador v OZN Nemanja Stevanović je z očitnimi zadržki opozoril, da se je prvi napad na kakšno evropsko državo po drugi svetovni vojni zgodil z Natovim bombardiranjem Srbije leta 1999. Očitno je, da se Srbija predvsem ne bi rada opredeljevala do tega vprašanja, kar je ilustrirala izjava srbskega predsednika Aleksandra Vučića dan po začetku vojne. 

Izjava

Srbija si sicer že več kot 10 let želi vključitve v Evropsko unijo. Leta 2009 je uradno zaprosila za članstvo v Uniji, od leta 2012 pa je tudi uradna kandidatka za članico. Pričakuje, da bodo s pogajanji zaključili leta 2024 in bi tako lahko leta 2025 postala polnopravna članica EU. 

Dodatno situacijo zapletajo bližajoče se volitve v Srbiji. O zmagi Vučićeve Napredne stranke skorajda ni dvoma. Po besedah Vukadinovića je vlada tako še dodatno prisiljena v iskanje kompromisa med proruskim javnim mnenjem in proevropskimi cilji vlade.

Izjava

Vučić v svojih izjavah manevrira med ciljem priključitve Evropski uniji in tradicionalnim zavezništvom z Rusijo. To je bolj zgodovinsko, ekonomske povezave Srbije pa so veliko pomembnejše z državami Evropske unije. Vukadinović pojasni ekonomski vidik odločitev Srbije. Pravi sicer, da je ekonomija trenutno v drugem planu povsod po svetu. 

Izjava

Audio file
26. 10. 2020 – 17.00
Imenovanje nove vlade Republike Srbije

Evropski parlament je, ker Srbija ni uvedla sankcij proti Rusiji, na začetku meseca v Resoluciji o ruski agresiji proti Ukrajini sprejel tudi točko, v kateri obžalujejo srbsko nevtralnost pri uvedbi sankcij proti Rusiji. To naj bi škodovalo tudi srbskemu procesu pridruževanja EU. Skupina devetih evropskih poslancev iz osmih držav članic pa je prepričana, da mora Unija zaradi srbskega nesankcioniranja Rusije stopiti še korak dlje. Poslanci, ki vsi pripadajo liberalni poslanski skupini Renew Europe, so konec prejšnjega tedna na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in visokega predstavnika za zunanjo politiko Evropske unije Josepa Borrella naslovili pismo v zvezi s Srbijo in njeno evropsko prihodnostjo v luči njenega odziva na vojno v Ukrajini. Prvopodpisani pod pismom je slovenski evroposlanec Klemen Grošelj in poročevalec za Srbijo v senci, ki razloži, kaj v pismu predlagajo.

Izjava

Grošelj pove tudi, kaj si obetajo od pisma in kaj pričakujejo od Srbije.

Izjava

Na pismo evropskih poslancev se je v svojem slogu odzval tudi srbski predsednik Vučić. Vidno nezadovoljen je komentiral predvsem podpisnike pisma.

Izjava

Grošelj razloži, kako vidi Vučićev odziv na pismo, in potegne vzporednice s slovensko politiko.

Izjava

S popolnoma diametralno nasprotnim stališčem je na petkovem obisku v Beogradu nastopila nemška zunanja ministrica iz vrst Zelenih Annalena Baerbock. Na skupni tiskovni konferenci s srbskim predsednikom Vučićem je izrazila močno željo Nemčije, da Srbija postane polnopravna in enakovredna članica EU.

Srbska pot v Evropo se navkljub nekaterim oviram zdi jasna. Prej kot srbsko manevriranje med Vzhodom in Zahodom jih lahko ustavijo notranja nesoglasja znotraj Unije. Vseeno obstaja občutek, da se v žaru izjav o Ukrajini in nenadnih širitvenih teženj proti vzhodu pozablja na Zahodni Balkan. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj