Odprti Balkan in priprta Evropa
Meddržavno povezovanje evropskih držav, ki temelji na prostem pretoku kapitala, blaga in delovne sile, je v očeh večine v domeni Evropske unije, konec julija pa so voditelji treh držav balkanskega polotoka – Srbije, Albanije in Severne Makedonije, razgrnili načrt, ki v svojem jedru poljudno rečeno posnema konceptualno zasnovo unije. Srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednika vlad Albanije in Severne Makedonije, Edi Rama in Zoran Zaev, so na gospodarskem forumu o regionalnem sodelovanju v Skopju podpisali tri dokumente, na temeljih katerih naj bi se uveljavila pobuda Odprtega Balkana, izvorno v angleščini Open Balkan.
Pobuda je bila pred forumom v makedonski prestolnici sicer znana pod imenom Mini-Schengen, s čimer je že leta 2019 – takrat zgolj zasnovno, brez prave birokratske podlage – nakazovala na vsebinske poudarke dogovarjanja trojice držav. Po vzoru Evropske unije, ki Srbije, Albanije in Severne Makedonije še vedno ni sprejela pod svoje občest, naj bi z začetkom leta 2023 med državami zaživelo območje odprtih meja, prostega trgovanja in bistveno olajšanih postopkov v zvezi z izdajanjem delovnih dovoljenj v državah članicah. K sodelovanju so bile povabljene tudi tri preostale države balkanske regije; Bosna in Hercegovina, Kosovo in Črna gora, a se nobena od njih za to ni odločila. Evropska unija v regiji že dlje časa spodbuja regionalno sodelovanje, ki bi hipotetično vodilo k pospeševanju postopkov priključevanja držav Balkana k evropski skupnosti, razloži raziskovalec Jugovzhodne Evrope, Aleksej Demjanski.
Osnutek pobude, ki se bo sedaj formalizirala pod imenom Odprti Balkan, je nastal leta 2014 v sklopu Berlinskega procesa, iniciative Evropske unije, s katero je ta želela revitalizirati gospodarske in diplomatske odnose z že omenjenimi šestimi državami na balkanskem polotoku. Berlinski proces naj bi poleg okrepljenih odnosov med Unijo in državami v regiji stremel k pospešitvi priključevanja teh držav k Uniji in zagotavljanju gospodarskega razvoja. Kot posledica spodbujanja regionalnega povezovanja pa so se cilji procesa, ki ga je zagnala Evropska Komisija pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja, pričeli uresničevati. Angel Petrov, novinar bolgarskega Dnevnika, oriše časovnico in vsebinske poudarke pobude Odprtega Balkana.
Poglavitno gonilo povezovanja držav Balkanskega polotoka je želja po gospodarskem razvoju. Države iniciative Odprtega Balkana poleg treh, ki se zato še niso odločile, v Evropi še vedno veljajo za periferijo, zaradi česar je tovrstno povezovanje več kot koristno, četudi gre v začetni fazi le za grobo načrtovanje. Največji izziv za uresničevanje ciljev pobude po mnenju Alekseja Demjanskega predstavlja način implementacije načrtov.
Pri regionalnem povezovanju Srbije, Albanije in Severne Makedonije ne gre le za stremenje k močno želenemu gospodarskemu napredku, temveč so naštete države s tem ubrale tudi način, s katerim bodo Evropski uniji lahko zagotovile, da so pripravljene na nadaljevanje dolgotrajnih postopkov integracije v evropsko skupnost. Kljub temu Angel Petrov v pobudi Open Balkan v prvi vrsti vidi možnost gospodarskega odpiranja regije.
Države, povezane v Odprtemu Balkanu, se bodo torej raje, kot da bi individualno sledile procesu evropske integracije, posvetile regijskemu povezovanju, katerega uspešnost pa bo v skladu z zgodovino regije tudi tokrat pogojena z zagotavljanjem finančnih sredstev, razloži Petrov.
Dajanju prednosti tristranskemu povezovanju pred integracijskimi postopki v evropsko skupnost so botrovale predvsem mnoge blokade držav Evropske unije. Priključitev Severne Makedonije je najprej zaviral že rešeni spor glede imena z južno sosedo Grčijo, sedaj pa je glavna ovira Severne Makedonije na poti v Unijo postala bolgarska blokada, s katero bolgarska politična garnitura krepi invazivni nacionalizem. Čeprav so se spričo otežene integracije v Unijo Srbija, Albanija in Severna Makedonija odločile za povezovanje v sklopu pobude Odprti Balkan, pa ta ne predstavlja alternative Evropski uniji.
Evropska unija, ki je z Berlinskim procesom zagnala regionalno povezovanje, je podprla iniciativo Odprtega Balkana, pričakovati pa je, da bo v prihodnje bdela nad dogajanjem v povezavi z iniciativo. Združene države Amerike pa se bodo z nadaljevanjem povezovanja želele okoristiti predvsem v gospodarskem smislu, razloži Demjanski.
Najbolj presenetljiv vidik pobude je vneto sodelovanje Srbije in Albanije, ki ju je do sedaj oddaljeval predvsem spor glede Kosova. Premostitev spora je na nedavnem forumu v Skopju povzel tudi srbski predsednik Vučić, ko je dejal, da bi morale države na Balkanu dajati prednost sodelovanju pred zgodovinskimi različnostmi. Z ohlajanjem vezi med Tirano in Prištino pa so le-te postale precej nerelevantne.
Čeprav so države Odprtega Balkana k sodelovanju povabile tudi Kosovo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino, se te za to niso odločile. Federacija BiH in Črna gora sta svoje stališče utemeljili s tem, da v pobudi ne vidita bistvenih prednosti. Kosovski premier Albin Kurti pa je Odprti Balkan označil za neperspektivnega. Agron Bajrami, odgovorni urednik največjega kosovskega časnika Koha Ditore, razloži, da je na Kosovem čutiti razočaranje nad Albanijo, protagonistko iniciative, ki je v tej državi označena za domovino.
Četudi je pobuda doživela medel, a sicer pozitiven odziv evropske in širše skupnosti, Agron Bajrami poudarja, da je Odprti Balkan politično orodje v rokah treh članic.
Ob vsem se poraja vprašanje o resničnih namenih Evropske unije glede priključevanja držav Balkana. Po mnenju Bajramija bi morala biti Unija pri postopkih integracije učinkovitejša.
Kljub temu, da je Kosovo zavrnilo sodelovanje pri pobudi, Agron Bajrami v regionalnem sodelovanju vidi pomembnost, saj bi to okrepilo krhke demokracije Balkana. O recipročni oddaljenosti Odprtega Balkana od Kosova pa priča Bajramijeva primera, ki jo je zasnoval med pogovorom; ime pobude je namreč primerjal z odprtim teniškim turnirjem.
Bolj kot finančna sredstva, ki do sedaj še niso bila opredeljena, bodo Odprti Balkan ovirale politične podobe Srbije, Albanije in Severne Makedonije. Srbski mediji so v tekočem tednu denimo razkrili povezave predsednika Aleksandra Vučića z beograjskimi kriminalnimi združbami, albanskega predsednika vlade Edija Ramo pa bremenijo zlasti napeti odnosi s tamkajšnjo opozicijo. Več, Angel Petrov.
Iniciativa Odprti Balkan je trenutno v začetni fazi formiranja, zato je prerano napovedovati, kakšen bo izkupiček dolgoročnega povezovanja na Balkanskem polotoku. Aleksej Demjanski meni, da ima pobuda nekatere dobre nastavke, ki bi lahko vodili k razvoju regije, a je vse odvisno od implementacije načrta in še bolj od ljudi, ki bodo načrte skušali implementirati.
Politični vrh Srbije, Albanije in Severne Makedonije naj bi pogovore o in načrtovanje Odprtega Balkana nadaljeval ob koncu leta v albanski prestolnici. Snovanje tovrstne iniciative na terenu, ki je zgodovinsko zaprisežen politični negotovosti, bo torej prepuščeno razmeroma nezaupljivim voditeljem, ki so v očeh evropske skupnosti na tnalu. Težko je verjeti, da je vstop držav Balkana v Evropsko unijo pogojen z uspešnostjo tega političnega projekta, a bo ta zagotovo deloval kot nekakšen indikator zrelosti demokracije na zahodu balkanskega polotoka.
Dodaj komentar
Komentiraj