Enostavno fleksibilni
Klub slovenskih podjetnikov se rad pohvali, da združuje uspešne in odgovorne podjetnike.
Kljub trditvi Jureta Kneza, člana upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov, ki jo je izrekel v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija, se v njihovih vrstah najde tudi podjetje, ki se poslužuje najmanj spornih, če ne odkrito nezakonitih praks. Ne govorimo o katerem koli članu kluba, temveč o podjetju Siliko, katerega lastnika Janeza Koprivca je skupščina kluba nedavno izvolila v upravni odbor.
Siliko proizvaja izdelke iz plastike, gume iz silikona, med drugim za avtomobilsko industrijo in belo tehniko. Leta 2010 je bilo podjetje nominirano za Gazelo osrednje Slovenije. Po ugotovitvah Delavske svetovalnice, ki jih je predstavila na današnji novinarski konferenci, pa se Siliko poslužuje tudi precej spornih praks pri zaposlovanju delavcev s področja nekdanje Jugoslavije.
V Delavski svetovalnici so se dokopali do pogodbe, po kateri se delavec zavezuje, da bo Siliku povrnil stroške pridobitve delovnega dovoljenja, v kolikor bo prenehal z delom v podjetju prej kot v enem letu. Relevanten del pogodbe predstavi Goran Lukič iz svetovalnice.
Če povzamemo:
Sporazum o zaposlovanju med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino, ki je relevanten za delavca v izpostavljenem primeru, sicer določa, da mora stroške ureditve delovnega dovoljenja nositi delodajalec. Kljub tej kršitvi pa Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice izpostavlja tudi, da stroški pridobitve vseh potrebnih dovoljenj ne dosegajo zneska 500 evrov, kolikor od delavca zahteva Siliko.
V primeru Silika določilo o vračilu stroškov ni del pogodbe o zaposlitvi, temveč je v ta namen podpisana posebna pogodba.
Kljub temu pa je očitno, da se določilo veže na pogodbo o zaposlitvi.
Kot je omenil Lukič, Siliko prakso vezave delavcev v delovno razmerje upravičuje z dejstvom, da omenjeno določilo ni del pogodbe o zaposlitvi. Tako naj bi to razmerje urejal obligacijski zakonik in ne delovnopravna zakonodaja.
Tudi mi smo želeli preveriti, ali je to uradno stališče podjetja, a neuspešno, saj so bili danes vsi pristojni odsotni.
Zavod za zaposlovanje se s trditvami Silika ne strinja. Kot pojasni Lukič, gre po njihovem mnenju za jasno kršitev.
Da so tovrstne pogodbene kazni nezakonite, je v primeru podjetja Retrans odločilo prvostopenjsko sodišče v Kopru, ki ugotavlja, da kršijo ustavno pravico do svobodne izbire zaposlitve. V primeru Retransa je bila pogodbena kazen sicer zapisana v pogodbi o zaposlitvi. Ustavno pravico do svobodne izbire zaposlitve so nam v odgovoru na vprašanja izpostavili tudi na Inšpektoratu za delo.
V Delavski svetovalnici Klub slovenskih podjetnikov pozivajo k izključitvi podjetja Siliko, saj je njihovo delovanje v nasprotju z vizijo Kluba, da “z zgledom poštenega podjetništva spreminja dogajanje v slovenski družbi”. Klub slovenskih podjetnikov ni bil na voljo za komentar za ta prispevek.
Siliko ne sledi niti svojemu poslanstvu. Kot eno izmed štirih temeljnih vrednot namreč opredeljujejo sledečo:
“Socialna varnost zaposlenih. Z uspešnim poslovanjem in stabilno rastjo podjetja omogočamo napredek in razvoj družbenega okolja, v katerem delujemo, hkrati pa zaposlenim zagotavljamo socialno varnost in osebnostni razvoj. Poleg tega omogočamo napredek in razvoj družbenega okolja, v katerem delujemo.” Konec citata. Bližje resnici je moto njihovega podjetja: Simply flexible.
Še bolj odkrito kot Siliko pa skuša delavce nase vezati podjetje CPG Visoke gradnje. Ta je v izključni lasti podjetja CPG, ki je del koncerna Kolektor. CPG je med drugim izbrani izvajalec za gradnjo dostopnih cest do trase drugega tira. CPG je podobno pogodbeno kazen - a še višjo, v znesku 1000 evrov - zapisal kar neposredno v pogodbo o zaposlitvi. Izsek iz pogodbe predstavi Lukič.
Na Delavsko svetovalnico se je obrnil nekdanji delavec CPG, ki je dobil pogodbo o zaposlitvi za eno leto, ista pogodba pa ga veže k delu v podjetju za tri leta, v nasprotnem primeru sledi kazen.
Kot pojasni Goran Zrnić, je delavec dobil odpoved iz poslovnih razlogov. Že ti razlogi so potencialno sporni - zamik začetka del na projektu drugi tir.
Kljub temu da je delovno razmerje odpovedal delodajalec - in ne delavec - to delodajalca ni ustavilo, da bi delavcu izstavil račun za urejanje delovnega dovoljenja. Delavec je tako za zadnji mesec dela prejel 69 evrov plačila.
Ob tem, ko je dotični delavec dobil odpoved iz poslovnih razlogov, delodajalec pa mu je zaračunal kazen, pa je CPG po trditvah Zrnića zaposloval nove delavce.
V kolikor to drži, CPG stroške dela znižuje z iztiskanjem odslovljenega delavca in zaposlovanjem novih. Kot eno izmed strateških usmeritev podjetja na spletni strani navajajo “povečevanje konkurenčnosti z nižanjem stroškov s čim boljšo izrabo delovnih sredstev in zaposlenih”. Ali je zaračunavanje stroškov birokracije delavcem del strateških usmeritev, v CPG niso pojasnili, prav tako za ta prispevek niso želeli komentirati svojih poslovnih in kadrovskih praks.
Lukič prispevek zaključuje z razmislekom o umestitvi tovrstnih poslovnih prijemov v širšo sliko slovenskega gospodarstva.
Dodaj komentar
Komentiraj