Erdoğanov tek čez ustavne ovire
Vse od aretacije istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja se po številnih turških mestih – med drugim v Istanbulu, Ankari in Izmirju – odvija serija protivladnih protestov, ki jih Turčija ni doživela že vse od demonstracij v parku Gezi leta 2013. Turška policija je İmamoğluja, obtoženega korupcije in terorističnih povezav, skupaj s sto drugimi osebami pridržala prejšnji teden. Istanbulski župan je sicer predsedniški kandidat Republikanske stranke, krajše CHP, in glavni tekmec sedanjega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Ta mu z aretacijo skuša preprečiti kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo predvidoma potekale maja leta 2028. To je na ulice pognalo tako İmamoğlujeve podpornike kot Erdoğanove nasprotnike. Proteste za začetek oriše Samuele Carlo Ayrton Abrami, raziskovalec na Istanbul Policy Center.
Da bi preprečile nove proteste, so turške oblasti zaukazale štiridnevno prepoved združevanja, omejile so tudi komunikacijo na družbenih omrežjih in v imenu nekaterih objav, ki so jih označile za provokativne, pridržale številne posameznike. Več pojasni sogovorec.
Val protestniškega gibanja bi, glede na mobilizacijo prebivalstva, lahko primerjali s protesti v istanbulskem parku Gezi. Ti so se začeli zaradi nasprotovanja urbanističnemu načrtu za omenjeni park, širši odpor pa se je začel, potem ko je policija protestnike nasilno razgnala. Kljub temu so med gibanjem leta 2013 in trenutnimi protesti razlike, pojasnjuje Ayrton.
İmamoğlu se je takoj po aretaciji na očitke odzval, da gre za politično motivirano pridržanje. To sicer ni prvi Erdoğanov poskus, da bi Imamoğluju preprečil kandidaturo. Pred dvema tednoma mu je vodstvo Univerze v Istanbulu razveljavilo diplomo, ki je po turški zakonodaji pogoj za legitimno kandidaturo na volitvah. Uradni razlog za razveljavitev je bil sum nepravilnosti pri preprisu z zasebne univerze na severnem Cipru na turško fakulteto za upravo. Več pojasni sogovorec.
Erdoğan je na vrhu turške oblasti že zadnjih 22 let – najprej kot predsednik vlade od leta 2003 pa vse do 2014, ko se je presedel na stolček predsednika države. Toda zdaj zaprti istanbulski župan ni edina ovira, temveč tudi ustavna omejitev mandatov.
Kako bi se Erdoğan lahko znebil ustavnih ovir do še enega predsedniškega mandata, pojasni Alp Kayserilioğlu, politolog in marksistični zgodovinar za Turčijo.
Še en dokaz, da je aretacija politično motivirana, je obtožba o povezovanju Imamoğluja s terorističnimi organizacijami, s čimer oblasti ciljajo na povezovanje z Delavsko stranko Kurdistana, krajše PKK. To turške oblasti namreč uvrščajo na seznam terorističnih organizacij. PKK je sicer v začetku marca po več kot štirideset let trajajočem konfliktu s Turčijo razglasila enostransko prekinitev ognja na pobudo vodje Abdullaha Öcalana.
Kakšne bonitete bi si Erdogan lahko obetal od kurdskega dela prebivalstva na prihodnjih predsedniških volitvah, pojasnjuje Kayserilioğlu.
Ayrton pojasnjuje, da aretacije ali odstavitev županov oziroma napadi na prepoznavnejše osebe in ne na stranko kot celoto niso nekaj novega. V Turčiji namreč ogromen del politike temelji prav na vidnejših osebnostih.
Kult osebnosti je kakopak najbolj viden prav pri predsedniku Erdoğanu, pojasnjuje sogovorec.
Začetni protesti, ki jih je sprožila aretacija Ekrema İmamoğluja, so prerasli v širšo vstajo, vendar do predsedniških volitev je še daleč, vajeti pa v rokah še vedno drži Erdoğan, ki se na vsak način želi obdržati na prestolu.
OFFsajd sta pripravili vajenka Izabella in Tia.
Dodaj komentar
Komentiraj