Vlada lahko samo Erdoğan
Vojna v Ukrajini je v zadnjih treh mesecih močno pretresla geopolitične in mednarodne odnose v Evropi. Švedska in Finska sta prejšnji teden izrazili namero za priključitev Severnoatlantski zvezi, krajše NATU. Njuno članstvo pa za zdaj blokira Turčija, ki je članica NATA že od leta 1952. Glavna razloga za blokado priključitve Švedske in Finske, ki ju navaja turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, naj bi bila finančna, politična in vojaška podpora Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, in pa sankcije na prodajo orožja Turčiji. Te so v veljavi vse od turške vojaške ofenzive na Ljudske zaščitne enote, krajše YPG, ki se je začela leta 2019 v severni Siriji.
V Turčiji zadnje tri dni potekajo tudi protesti zaradi obsodbe voditeljice istanbulskega dela opozicijske Republikanske stranke, krajše CHP, Canan Kaftancioğlu, na pet let pogojne zaporne kazni. Kaftancioğlu je bila obtožena sodelovanja na protivladnih protestih v parku Gezi leta 2013, do oblasti sovražnih zapisov na Twitterju med letoma 2012 in 2017 in domnevnih povezav z Delavsko stranko Kurdistana, krajše PKK. Kaftancioğlu je bila sicer že pred tremi leti obsojena na deset let zaporne kazni, a ji je prizivno sodišče zdaj kazen znižalo na pet let. Leta 2019 je bila Kaftancioğlu med najbolj zaslužnimi za zmago Republikanske stranke na istanbulskih lokalnih volitvah. Prizivno sodišče ji je prepovedalo tudi politično udejstvovanje, zato ne bo mogla sodelovati na predsedniških volitvah prihodnje leto. Protesti potekajo v večini večjih turških mest, v Istanbulu pa naj bi se v soboto v solidarnost in podporo Kaftancioğlu zbralo več deset tisoč ljudi.
Predsednik Erdoğan si je z referendumom leta 2017, ki je ukinil funkcijo predsednika vlade, pridobil tudi izvršno oblast. Od poskusa državnega udara leta 2016 si Erdoğan tako prizadeva pridobiti nadzor nad vsemi državnimi institucijami, med katere spada tudi sodišče. Lokman Sazan, član komisije za zunanje zadeve pri prokurdski stranki HDP, meni, da turški tožilci in sodniki že nekaj časa ne uživajo poklicne avtonomije.
Vladajoča stranka AKP zadnja leta zaradi slabe ekonomske situacije v državi izgublja podporo, zato lahko napade na opozicijske politike razumemo tudi kot pripravo terena na predsedniške volitve prihodnje leto.
Vrednost turške lire je v zadnjem letu močno padla, kar je povzročilo veliko inflacijo in porast cen različnih izdelkov. Primož Šterbenc, politolog z Univerze na Primorskem, vzrok za slabo ekonomsko situacijo vidi v prevelikih mednarodnih apetitih predsednika Erdoğana.
Opozicijske stranke, med katere spada tudi CHP, nasprotujejo izvedbi Erdoğanovega tako imenovanega neoosmaanskega ekspanzionističnega načrta, ki predvideva priključitev nekaterih delov v severni Siriji in Iraku Turčiji. Sazan meni, da Erdoğan z neoosmanskim načrtom želi pridobiti podporo volivcev.
Vodilna stranka AKP je trenutno v koaliciji s skrajno desničarsko nacionalistično stranko MHP, ki jo velikokrat povezujejo tudi s fašistično teroristično organizacijo Sivi volkovi. Glavni koalicijski stranki pa veliko politične pozornosti posvečata medsebojnemu tekmovanju.
Čeprav turška vlada kot glavne razloge za blokado priključitve Švedske in Finske NATU navaja podpiranje PKK-ja, se pojavljajo sumi, da je to zgolj fasada dejanskim razlogom.
Štrbenc meni tudi, da so Erdoğanovi cilji bolj vojaško, ekonomsko in populistično usmerjeni.
Veliko vlogo pri blokiranju širitve NATA proti vzhodu bi lahko imelo tudi sodelovanje z Rusijo na več frontah. Tako bi lahko to interpretirali kot poskus ugajanja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Erdoğan, ki je na oblasti že skoraj dvajset let, se bo tako naslednje leto na volitvah soočil z eno najtežjih situacij v svoji politični karieri. Tako zapiranje političnih nasprotnikov doma kot aktivno delovanje na geopolitičnem prizorišču lahko razumemo kot pripravljanje terena za prihajajoče volitve. Poleg tega ne smemo pozabiti na zdaj že tradicionalne vojaške intervencije v Iraku in Siriji, ob katerih mednarodna javnost največkrat pogleda stran.
Dodaj komentar
Komentiraj