Evropski plinski slamnik
Ministrice držav članic Evropske unije so po večmesečnih pogajanjih v ponedeljek sklenile dogovor o tako imenovani plinski kapici. Osnovni namen kapice je omejiti cene plina, ki so od začetka ruskega napada na Ukrajino dosegale tudi 10-kratnik predvojne cene. Povprečna cena plina na nizozemski borzi TTF je pred napadom vrsto let znašala 20 evrov na megavatno uro. 25. avgusta je dosegla višek s 311 evri na megavatno uro. Istega leta lani je bil terminski posel za megavatno uro plina vreden 45 evrov. Včeraj je cena znašala 108 evrov. V Svetu Evropske unije za transport, telekomunikacije in energijo so se dogovorile, da mejo za sprožitev kapice postavijo pri 180 evrih na megavatno uro plina. Dogovor bo v evropskem uradnem listu objavljen 1. februarja prihodnje leto, v veljavo pa bo stopil dva tedna pozneje.
Plinska kapica bo sprožena pod dvema pogojema. Cene najkratkoročnejših terminskih pogodb za zemeljski plin morajo presegati 180 evrov na megavatno uro tri zaporedne dni, hkrati pa morajo biti vsaj za 35 evrov višje od cen utekočinjenega zemeljskega plina na globalnem trgu v istem obdobju. Dogovor bo veljal do prvega novembra 2023, ko bo Evropska komisija ponovno ocenila učinkovitost ukrepa in imela možnost podaljšati ukrep na podlagi ugotovitev. Tako obstaja veliko možnosti, da bo kapica za vedno ostala v omari. Po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za infrastrukturo Tine Seršen je prav to njen čar.
Vodja sektorja za trženje v podjetju Energetika Ljubljana Jan Zakrajšek pa pravi, da so cene plina že pred dogovorom nekoliko popustile, tako kapica trenutno ni relevantna. Se pa, tako Zakrajšek, pojavi vprašanje oskrbe in ponudbe na trgu, če bo cena dosegla kapico.
Zakrajšek še dodaja, da so cene plina trenutno zelo labilne in podvržene različnim spremenljivkam. Dogovor na evropski ravni pa po njegovem na trg vnaša nekaj stabilnosti.
Kapica bo veljala za enomesečne, trimesečne in enoletne terminske pogodbe za plin. Veljala bo za vse plinske borze v Evropski uniji, a se bo pri vseh upoštevala cena nizozemske borze Title Transfer Facility, krajše TTF. TTF so kot referenčno borzo izbrali zaradi ključne vloge pri oblikovanju cen plina na veleprodajnem trgu Evropske unije. Ostale borze se bodo v mehanizem vključile šele konec marca. Končni dogovor glede ostalih borz citira Seršen.
Dogovor pa ne velja za tako imenovani spot market oziroma za promptne trge, ki se jih podjetja prav tako v določeni meri poslužujejo za dobavo. Na spot marketu namreč kupijo potreben plin, ki ga nimajo zagotovljenega po dolgoročnejših pogodbah. Zakrajšek pojasnjuje, kako veliko vlogo igra plin, kupljen na ta način.
Do ideje plinske kapice je bilo sprva kritičnih več držav članic. Kompromisni predlog so nazadnje podprle skoraj vse, glasovanja sta se vzdržali Nizozemska in Avstrija, proti pa je že skoraj tradicionalno glasovala Madžarska. Predlogu na začetku ni bila naklonjena niti Nemčija, a ga je nazadnje podprla. Glavni protiargument teh držav in hkrati pomislek Evropske komisije je bil, da bi kapica lahko ogrozila preskrbo s plinom. Slovenija se je za kapico vseskozi zavzemala, stališča pri pogajanjih pojasni državna sekretarka Seršen.
Dogovorjen mehanizem vključuje tudi pogoje, pod katerimi plinska kapica preneha veljati. Do tega pride, če se cena utekočinjenega zemeljskega plina spusti pod mejo kapice, to je 180 evrov na megavatno uro, če Evropska komisija razglasi izredne razmere, če pride do povečane porabe plina, če se skrči trgovanje na TTF, ali pa če na četrtletni ravni pride do zmanjšanja uvoza plina. Po besedah Seršen te varovalke odgovarjajo na pomisleke držav članic glede zanesljivosti oskrbe s plinom.
Pri tem pa Seršen omenja tudi druge ukrepe, ki so bili sprejeti ob boku kapice in bodo zagotavljali stabilno energetsko oskrbo.
Na Evropski komisiji sicer poudarjajo, da pri uvedbi plinske kapice ne gre za regulacijo trga, ampak zgolj urgenten odziv na ekscesno visoke cene na globalnih trgih. Kljub temu da je ukrep zgolj začasen, pa je Komisija z njim vendarle posredno priznala, da zanašanje na trg pri oskrbi z energijo vseeno ni smiselno. Nenazadnje je ruska vojna v Ukrajini le vrh ledene gore podražitev energentov. Cene energentov so se začele višati že s hitrim zagonom gospodarstva po končanju kovidnega zaprtja.
Vir slike: Richard Harvey, flickr, creative commons
Dodaj komentar
Komentiraj