Faks in policija nista lepi par
To nedeljo je policija vstopila v atensko univerzo za ekonomijo in poslovne vede. Kot razlog je policija navedla zaplembo mask, motorističnih čelad, gasilnih aparatov in drugega po njihovo “nevarnega” materiala, namenjenega bodočim študentskim protestom. Naslednji ponedeljek se bo namreč odvijal vsakoletni protest, ki opozarja na obletnico napada vojaške hunte na študente leta 1973. Študentje tradicionalno obeležujejo dan, ko so pripadniki hunte kar s tankom vdrli v poslopje atenske politehniške univerze, kjer je potekala protestniška vstaja proti vladavini vojske.
Po padcu hunte leto kasneje je bil 82-ega sprejet zakon, ki je do nedavnega vojski ali policiji prepovedoval vstop na območje univerz. Vstop policije na območje atenske univerze, ki ga omogoča letos sprejeti zakon nove vlade, je sprožil študentske proteste, na katere se je policija odzvala kakor ve in zna, torej s solzivcem. Univerza je v ponedeljek zaprla vrata za en teden. V današnjem OFFsajdu o odzivu javnosti na novi zakon in študentske proteste, o medijskem poročanju in o moči študentskega gibanja.
Pisatelj Akis Gavriilidis predstavi razdeljeni javni odziv oziroma pojasni, zakaj volivci Nove demokracije podpirajo vdor policije na območje univerz, študentje pa mu nasprotujejo.
Gavriilidis pojasni, zakaj mediji - poleg običajne potrebe po senzacionalizmu - poročajo o preprodaji drog na univerzah in na splošno povzemajo narativo Nove demokracije. Vlada univerze namreč predstavlja kot prostor neupoštevanja zakonov, za kar krivijo predhodno Sirizino vlado.
Po drugi strani ima preklicani zakon posebno mesto v zgodovinskem spominu Grkov, predvsem grških študentov. George Souvlis z Evropske Univerze v Firencah pojasni zgodovinsko ozadje zakona o posebnem statusu grških univerz in kaj jim je takšen status omogočil.
Nova vlada s stranko Nova demokracija na čelu pa je zakon preklicala med svojimi prvimi ukrepi po julijski izvolitvi. Souvlis pojasni, kaj želi Nova demokracija doseči s preklicem zakona in posledičnim vstopom policije v univerze.
Souvlis poudari, da je vsekakor tudi prejšnja, nominalno leva vlada uporabljala nasilje nad protestniki, pa naj bodo študentje ali pa delavci, ki so protestirali proti varčevalni politiki, razlika pa je v ideološkem naslanjanju Nove demokracije na policijo.
Takšno ideološko povezovanje je vsekakor lažje tudi zaradi političnih nagnjen policistov. Gavriilidis povzame politično usmerjenost večine policije in njihove cilje ter ne izključuje možnosti, da bodo prihodnji teden na vsakoletnem protestu ob obletnici dogodkov 1973 umetno sprožili izgrede.
Souvlis pregleda moč študentskega gibanja, vključno z ošibitvijo v obdobju po finačni krizi 2008, in mu napoveduje pomembno vlogo v prihodnosti.
Študentje od izvolitve nove vlade ne protestirajo le proti preklicu zakona o zaščitenem statusu univerz, ampak tudi proti neoliberalnim ukrepom Nove demokracije ter proti prisilnemu izseljevanju migrantov iz atenske četrti Exarcheia. Souvlis o vzrokih nedavnih študentskih protestov ter o skupinah, s katerimi se študentje povezujejo.
Letni protest ob obletnici je pogosto tudi priložnost za protivladne proteste, ki tradicionalno potekajo v študentski četrti Exarcheia. Več o teh pa naslednji teden.
Dodaj komentar
Komentiraj