Francoski državljanski laboratorij
Štiri mesece po tropskem ciklonu Chido, ki je opustošil arhipelag Mayotte, se vračamo na francoski čezmorski departma. Francoski parlament je včeraj sprejel zakon o omejevanju podeljevanja državljanstva po rojstvu za otroke, rojene na otočju. O zakonu, ki ga je predstavila desničarska Republikanska stranka, so v narodni skupščini oziroma spodnjemu domu parlamenta odločali v torek, potem ko je besedilo končne verzije prejšnji četrtek potrdil senat. Zakon je bil sprejet s 339 glasovi za in 174 proti. Mayotte je nekdanja francoska kolonija in še danes teritorij, ki je uradno del Evropske unije. Zaradi ciklona Chido je bilo razseljenih do sto tisoč ljudi, neuporabnih je bilo več kot 40 odstotkov šol, po ocenah notranjega ministrstva pa je bilo huje prizadetih 70 odstotkov prebivalstva. Konec decembra lani je nato francoski premier Francois Bayrou med obiskom Mayotta predstavil načrt za okrevanje in rekonstrukcijo otočja, v katerem je napovedal prepoved obnove barakarskih naselij in za kot prioritetno nalogo označil ponovno vzpostavitev elektrike za prebivalstvo. Zaradi ciklona je brez elektrike ostalo več kot 15 tisoč gospodinjstev. Sredi januarja je nato spodnji dom državnega parlamenta sprejel izredni zakon za pospešeno obnovo departmaja. Neodvisni novinar Daniel Brown pove, da se prebivalstvo še vedno sooča s posledicami ciklona.
Ob obisku departmaja je Bayrou obljubil bitko proti »nezakonitim migracijam«. V preteklosti je za francoske teritorije veljal zakon, v okviru katerega so bili vsi otroci po trinajstem letu upravičeni do francoskega državljanstva, če so živeli v Franciji. V državi je ta postopek v veljavi od prejšnjega stoletja. Za otočje je doslej veljala izjema, da je moral vsaj en starš otroka ob njegovem rojstvu na Mayottu zakonito prebivati tri mesece. Po novem zakonu pa bosta morala oba starša zakonito živeti na otočju vsaj eno leto. Brown razloži, kako se je zakon za Mayotte spremenil leta 2018 in dodatno zaostril letos.
Na Mayottu so otoški prebivalci na referendumu leta 2009 odločali, ali bi status ozemlja spremenili iz čezmorske skupnosti v čezmorski departma. Udeležba je bila nekaj manj kot 61-odstotna, več kot 95 odstotkov ljudi je glasovalo v prid spremembi. Kljub temu francoske oblasti iščejo načine, da bi povečale nadzor na otoku. Kot pojasnjuje Brown, imajo v mislih zlasti lastno korist.
Izjava
Na otočju po ocenah Nacionalnega inštituta za statistiko in ekonomske študije živi okoli 330 tisoč prebivalcev. V zadnjih desetletjih so otoške oblasti zabeležile velik porast prebivalstva, vzrok česar pa sta priseljevanje in visoka rodnost. Skoraj polovica prebivalstva je na otočje prispela s sosednjega otočja Komori, ki je prav tako nekdanja francoska kolonija. Po podatkih prej omenjenega inštituta pa okoli 65 odstotkov vseh priseljencev živi v neprimernih nastanitvah. Več o migracijah s Komorov pove sogovorec.
Brown izpostavi, da je prehod med otokoma nevarna in včasih celo smrtna pot.
Aprila leta 2023 so na Mayottu represivni organi izvedli vojaško-policijsko operacijo Wuambushu, ki jo je zasnovalo francosko notranje ministrstvo. Namen operacije je bil izgon migrantov z otoka, pri čem so razstavili barkarska naselja, v katerih živi velik delež priseljencev. Priseljence so deportirali na Komore, a jih tamkajšnje državne oblasti niso želele sprejeti. Sogovorec meni, da včeraj sprejeti zakon ni primerljiv s podobnimi antimigrantskimi politikami, ki so v veljavi v drugih francoskih čezmorskih ozemljih.
Izjava
Bayrou, predsednik stranke Demokratično gibanje, je februarja sporočil, da želi začeti debato o tem, kaj pomeni biti Francoz. Napoved je bila odgovor na izjave pravosodnega ministra Geralda Darmanina, ki je dejal, da bi morale oblasti spremeniti ustavo in ukiniti pravico do državljanstva za vse rojene v Franciji. Brown meni, da so ambicije ministrov enake željam skrajnodesne stranke Nacionalni zbor, ki jo vodi Marine Le Pen.
Sogovorec pojasnjuje, da je zakon skladen z vladnimi desničarskimi politikami.
Francoska vlada tako ta otoški departma spreminja v poskusnega zajčka za politiko, ki jo bodo v prihodnosti morda vpeljali tudi na matičnem ozemlju. V takšnem početju sicer ni sama, saj je podobna antimigrantska politika v Evropi vse pogostejša.
OFFsajd je pripravila Iman, posnetke Arsenalove zmage je gledal Tim.
Dodaj komentar
Komentiraj