Gaj(ke) Jeze(ro)

Gaj(ke) Jeze(ro)

Oddaja
6. 8. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Z današnjim lokalnim OFFsajdom se premikamo na Ptuj, natančneje v četrtno skupnost Jezero, ki že dalj časa opozarja na nepravilnosti v zvezi s Centrom za ravnanje z odpadki Gajke, v nadaljevanju CERO Gajke. 

Dogovor o gradnji sta Mestna občina Ptuj in četrtna skupnost Jezero sprejeli po referendumu maja 2002, ko so prebivalke in prebivalci sklenili, da gradnjo CERO Gajke dopustijo, če bodo izpolnjene zahteve iz pogodbe, teh je 39, in če se bo odlagališče po 15 letih zaprlo. CERO Gajke še vedno obratuje, zahteve pa niso bile izpolnjene. Komentira Andrej Čuš, mestni svetnik iz liste Andreja Čuša in Zelenih Slovenije. 

IZJAVA

Na točke iz pogodbe in potrebo po zaprtju Centra so prebivalke in prebivalci začeli ponovno opozarjati, ko je letos 14. julija zagorel kosovni odpad. Zato je konec julija Čuš v imenu svoje svetniške liste sklical medije ter z drugima govorcema in govorko opozoril na nezavidljiv položaj krajank in krajanov četrtne skupnosti Jezero. Dosegli so, da je Mestna občina Ptuj na svoji spletni strani končno objavila pogodbo iz leta 2002, pa tudi vse ostale dokumente, ki so nastali v preteklih 18 letih in so vezani na CERO Gajke. Po pričevanju krajana Mitje Krapša nemreč precej prebivalk in prebivalcev četrti Jezero do letos sploh ni vedelo, kaj pogodba predvideva oziroma do kakšnih ugodnosti so upravičeni.

IZJAVA

To sicer ni prvi požar - Gajke so gorele tudi julija 2007 in novembra 2018. Letos je zagorelo na enem izmed začasnih skladišč kosovnih odpadkov, prebivalke in prebivalci pa menijo, da živijo v bližini ekološke bombe. Vzrok požara je bil samovžig in čeprav je zgorela zanemarljiva količina odpadkov, se je nad odlagališčem vil gost črn dim. Direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik je takrat zagotovil, da naj bi začasna skladišča zaradi požarne varnosti prilagodili - osrednji problem je namreč neločevanje odpadkov -, a obenem opozoril, da jim za tovrstne posege zmanjkuje prostora. 

Hodnik je že marca opozoril, da bo Gajkam maja ali junija zmanjkalo prostora za odpadno embalažo, kar je sicer vseslovenski problem, ki je v procesu izboljšave. S spremembo zakona o varstvu okolja, ki naj bi bila sprejeta oktobra, bodo za vso embalažo, ki jo dajo na trg, morali po novem poskrbeti zavezanci: trgovci in proizvajalci. Do nepravilnosti je namreč prišlo, ker so zavezanci, ki na trg letno spravijo manj kot 15.000 ton embalaže in jim zato ni treba plačevati embalažnine, domnevali, da jim iz istega razloga ni treba poskrbeti za odpadno embalažo. 

Kaj pa točke iz pogodbe? Krapša se s problemom CERO Gajke ukvarja, ker mu je leta 2018 poplavilo glasbeni studio. Občina bi namreč glede na pogodbo morala zagotoviti redno čiščenje struge in brežin potoka Rogoznica. Zaradi naplavin je maja 2018 poplavilo več kot sto objektov v četrtnih skupnostih Spuhlja in Jezero. Čeprav so takrat začeli s sanacijo potoka Rogoznica, del niso nadaljevali do struge, ki vodi do Dornavske ceste, kar pomeni, da nekateri prebivalci in prebivalke še vedno živijo na poplavno ogroženem območju. Kot pravi Mitja Krapša, kleti zdaj ne more zavarovati. 

IZJAVA

Nadalje občina mesečne odškodnine v višini 20, 40 ali 60 evrov, odvisno od oddaljenosti od Gajk, ne izplačuje vsem prebivalkam in prebivalcem ob deponiji. Prebivalci skupnosti bi morali biti deležni diferencirane cene za odvoz odpadkov, kar se prav tako ne dogaja, predvidena pa je bila tudi zelena zavesa, pri čemer bi morala gostota dreves zagotavljati, da odlagališče ne bi bilo v vidnem polju oken, balkonov in vhodnih vrat.

Problem predstavlja še nalaganje bal z odpadki. Leta 2010 in 2019 se je na griču, umetno zgrajenem iz bal, zrušila brežina, za sanacijo pa so takrat namenili nekaj manj kot pol milijona evrov. Obenem naj v višino ne bi nalagali več kot 4 bal, danes pa je po informacijah Krapše bal od 8 do 10. Več o problemu Krapša. 

IZJAVA

Dodatne skrbi je zdaj povzročil še julijski požar, ki bi utegnil vplivati na konstrukcijo. Zaradi neizpolnjenih obljub v pogojih, slabših od ostalih skupnosti, živijo tudi najmlajši. Občina še vedno ni uredila športnega igrišča, s tem pa četrtna skupnost Jezero ostaja edina ptujska četrt brez tovrstne infrastrukture. Občina prav tako ni zgradila pločnika ob cesti Budina-Spuhlja, ki velja za eno izmed bolj prometnih vpadnic v mesto. Leta 2012 so učenke in učenci ene izmed osnovnih šol, ki po tej cesti hodijo v šolo, celo pripravili raziskovalno nalogo o varnosti učencev in s tem poskusili opozoriti na neprimernost šolske poti, promet pa se je do danes še povečal; v enem dnevu se po omenjeni cesti pelje okoli 15.000 vozil.

Četrtna skupnost Jezero trenutno velja za najbolj degradirano območje občine Ptuj. Čuš je optimističen, da bodo situacijo obravnavali na naslednji seji mestnega sveta. 

IZJAVA

Aktualno-politične oznake: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.