Hrana mene briga
Že včeraj je bilo jasno, da parlament danes skoraj zagotovo ne bo potrjeval zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa. Predlagane rešitve vlade pač niso bile v skladu z opozicijskimi željami in mnenji, kar se je neposredno pokazalo tako na včerajšnjem kot tudi na današnjem odboru državnega zbora za finance, na katerem so poslanci predlagali več kot sto amandmajev k megazakonu. Tako bo državni zbor interventni zakon najverjetneje potrjeval jutri, vlada pa že pripravlja novi sveženj ukrepov. Med družbenimi skupinami, ki še posebej budno in previdno spremljajo dogajanje na parketu izvršilne in tudi zakonodajne oblasti, so nedvomno kmetje. Ti morajo za svoje lastno in naše preživetje nadaljevati z delom tudi v času epidemije.
Za področje kmetijstva, živilske industrije, ribištva in gozdarstva je nova vlada pripravila kar nekaj ukrepov, ki jih je v nedeljo premierno predstavila kmetijska ministrica in podpredsednica vlade Aleksandra Pivec, za katero se zdi, da je včasih znatno bolj posvečena svoji vlogi predsednice DeSUS-a in tako na novinarskih konferencah predstavlja tudi ukrepe na področju upokojencev, ki sicer niti slučajno ne spadajo pod njen resor. Vlada je sicer že v fazi priprave ukrepov sodelovala s Kmetijsko gozdarsko zbornico, nekaj malega pa tudi s Sindikatom kmetov Slovenije. V času priprave zakona pa so na Zvezi slovenske podeželske mladine pripravili anketo o vplivu pandemije na slovenskega kmeta. Več o ugotovitvah pove Rok Damijan, predsednik Zveze.
Ukrepov v zakonu je, kot rečeno, kar nekaj: vsem nosilcem ali članom kmetije, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, v primeru okužbe s koronavirusom pripada finančna pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače. Kmetje, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali pa jo opravljajo v zelo zmanjšanem obsegu, so upravičeni do 350 evrov v mesecu marcu, v mesecih april in maj pa jim bo država izplačala 700 evrov. Samozaposleni in kmetje, vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so v aprilu in maju prav tako oproščeni plačila prispevkov - seveda v primeru, ko dejavnosti ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Ukrepe pokomentira predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.
Tudi v Sindikatu kmetov Slovenije imajo nekaj kritik na račun teh ukrepov. Več pove predsednik Sindikata Anton Medved.
Zakonski ukrepi omogočajo tudi finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka. V primeru najmanj 20-odstotnega izpada, so do pomoči upravičeni nosilci kmetijskega gospodarstva in tudi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Do nadomestila so upravičeni tudi lastniki turističnih kmetij. V pomoč kmetijstvu pa zakon, zanimivo, javnim zavodom nalaga obvezo do nabave najmanj polovice pridelanih ali predelanih kmetijskih izdelkov z območja Slovenije glede na celotno nabavo posameznega javnega zavoda. Več o tem ukrepu pove Zupančič.
V fazi priprave ukrepov je Zbornica opozarjala na problematiko sezonskih delavcev, ki delujejo predvsem v hmeljarstvu in zelenjadarstvu. Zakonski ukrepi sicer predvidevajo, da lahko sezonski delavec opravlja delo brez omejitve števila dni - do sedaj je veljala omejitev 90 dni. Več o problematiki sezonskih delavcev, ki še ni dokončno razrešena, pove predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Zupančič.
Med najbolj prizadetimi kmetijami so tiste, ki se ukvarjajo z vinarstvom in vinogradništvom, sledijo pa jim kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo. Cvetko Zupančič:
S kmeti so v Sindikatu kmetov vsakodnevno v stiku in tako dobivajo informacije s prve frontne linije. Predsednik Sindikata Anton Medved omeni probleme kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilnilno dejavnostjo, kot so na primer turistične kmetije.
Tudi na Zvezi slovenske podeželske mladine so v vsakodnevnem stiku s kmeti. Hkrati so kritični do pristojnih institucij, ki kmetom naj ne bi zagotavljale pravih informacij. Rok Damijan, predsednik Zveze, pravi:
Država je s pomočjo naproti prišla tudi živilskopredelovalni industriji, za katero veljajo običajni ukrepi iz interventnega zakona. To so denimo oprostitev plačila prispevkov in krizni dodatek za delo med epidemijo. O položaju živilskopredelovalne industrije več pove predavatelj na ljubljanski biotehniški fakulteti in agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Kuhar je sicer kritičen do vladnih ukrepov za področje kmetijstva, češ da kmeta vidijo zgolj kot člana družbe, ne pa kot pomembnega igralca na področju gospodarstva.
Za konec tokratne oddaje pa še priporočilo predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda.
Kmečkemu uporu se je v OFFsajdu pridružil Urh.
Dodaj komentar
Komentiraj