HIBERNACIJA SVETA
Države po vsem svetu sprejemajo ukrepe za omejevanje javnega in poslovnega življenja, zaradi česar so gospodarstva v veliki meri obstala. Gospodarska kriza, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa, je prisilila države, da posežejo na trg in s tem zavarujejo podjetja in socialni položaj državljanov. Voditelji držav članic Evropske unije so že potrdili predlog Evropske komisije, da je treba članicam omogočiti večjo javnofinančno prožnost, ki bo omogočila različne oblike pomoči podjetjem in posameznikom. Prav tako je Komisija začasno prekinila veljavnost še do nedavnega nedotakljivega fiskalnega pravila o omejevanju zadolževanja za vse države članice in predlagala rešitve pri usmerjanju kohezijskih sredstev na najbolj problematična področja.
Vlada Republike Slovenije je danes na Brdu pri Kranju predstavila smernice za pripravo zakona, s katerim želi omiliti posledice epidemije za državljane in gospodarstvo. Med drugim je sporočila tudi, da je že začela zbirati smernice za drugi sveženj ukrepov, ki se bodo skupaj z danes predstavljenimi združili v »mega protikorona zakon«. Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru javnosti povedal, da je njihov namen zamrzniti normalno stanje v državi in situacijo v Sloveniji primerjal s potovanjem v vesolje.
Prvi ukrepi so bili sprejeti že prejšnji teden, med drugim subvencioniranje čakanja na delo, odlog plačila prispevkov za samostojne podjetnike, torej espejevce, in refinanciranje posojil za podjetja, podjetnike in občane. Ukrepe prejšnjega tedna bo sedaj vlada posodobila in nadgradila. Predstavljeni so bili v osmih sklopih, prvi izmed njih, ki ga je predstavil premier, je sklop ukrepov z namenom ohranjanja delovnih mest. V okviru teh se je država zavezala, da bo za čas krize prevzela plačevanje vseh prispevkov zaposlenih, ki so na čakanju, pri čemer bodo vse pravice zavarovancev ostale. Ta ukrep za zdaj velja do 31. maja, v primeru, da se razmere do takrat še ne bodo spremenile, pa ga bo vlada podaljšala. Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, torej zaradi varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, pa se bo izenačil s statusom delavcev na čakanju.
Med kopico predlaganih ukrepov so tudi nagrade za nevarno delo v času epidemije, solidarnostni dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami in pomoč za nosilce kmetijskih gospodarstev. Potem ko je vlada minuli teden plače ministrov in sekretarjev uvrstila v najvišji možni razred, sedaj znižujejo plače vseh funkcionarjev za čas trajanja epidemije, in sicer za 30 odstotkov. Znižane bodo tudi sejnine in denarna nadomestila nadzornikov družb v neposredni ali posredni državni lasti. Pravosodju tovrstnega ukrepa vlada ne more zapovedati, a ga je vseeno predlagala.
V javnosti so najbolj odmevale skrbi samostojnih podjetnikov ter prekarnih in honorarnih delavcev, ki so zaradi epidemije ostali brez dohodka. AJPES poroča, da se je marca več samostojnih podjetnikov odločilo za prenehanje dejavnosti, nimajo pa podatkov, v kolikšni meri je za to kriva zdravstvena kriza. K temu je nedvomno v veliki meri prispeval tudi molk vlade in ministrstev glede njihovega statusa, saj do danes ni bilo nobenih indicev, kaj šele obljub, da bo za espejevce poskrbljeno.
Samozaposleni, ki bodo z izjavo potrdili, da so zaradi krize prizadeti, bodo na podlagi predstavljenih ukrepov upravičeni do izredne pomoči. V tem času bo vse prispevke zanje v pokojninsko in zdravstveno blagajno nakazovala država. Poleg tega bodo do temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov minimalne plače upravičeni tisti, ki ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali jo opravljajo v zmanjšanem obsegu. Borut Brezar, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, pravi, da so zadovoljni z ukrepi vlade na področju samozaposlenih, jih pa skrbi za skupine delavcev, ki bi lahko bile pri tem izvzete.
Brezar dodaja, da bi se morale urediti tudi bolniške odsotnosti za samozaposlene, ki imajo sedaj pravico do plačane bolniške odsotnosti šele po 31. delovnem dnevu. To je področje, ki je bilo problematično že pred izbruhom epidemije, v tem času pa so se še posebej pokazale nepravilnosti.
Širši vpogled v krizno gospodarsko stanje sveta in Slovenije je predstavil Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki je začel s komentarjem vladnih ukrepov.
Tokratno gospodarsko krizo se večkrat primerja s krizo leta 2008 oziroma 2009. Kovač pravi, da so med njima bistvene razlike. Ta, ki jo doživljamo zdaj, je bistveno bolj univerzalna in je prizadela ves svet.
Države Evropske unije druga za drugo izdajajo obsežne ekonomske ukrepe, ki so usmerjeni v zagotavljanje likvidnosti podjetij in v zaščito delovnih mest, da bi ljudje ohranili dohodke. Kovač o stanju v Nemčiji, ki je največji dejavnik pri tem, kako gre slovenskemu gospodarstvu, saj je znaten del izvoza namenjen prav tja.
Za zaključek Kovač soglasno z ekonomsko stroko opozarja na pomemben vidik te krize in njenega reševanja, na katerega niso pozorne niti Slovenija niti druge evropske države:
Ministrstva morajo ukrepe iz teh smernic v obliki zakonskih rešitev posredovati vladni službi za zakonodajo najkasneje do četrtka do 23. ure. O preostalih smernicah v jutrišnjem dnevnoinformativnem programu Radia Študent.
Dodaj komentar
Komentiraj