Instrumentalizacija protimigrantske politike
Na Finskem je v ponedeljek v veljavo stopil protimigrantski zakon, s katerim želi finska vlada omejiti tako imenovane instrumentalizirane migracije, toda z zakonom predvsem legalizira pushbacke. Gre za tako imenovani izredni zakon, ki v času izrednih razmer zaradi instrumentalizacije ustvarja izjemo od finske ustave. V okviru zakona, ki bo veljal leto dni, lahko mejni policisti v času ogroženosti nacionalne varnosti in suverenosti zavrnejo prošnje prosilcev za azil in prosilce vrnejo v Rusijo. Ruske oblasti po mnenju finske vlade namreč begunce usmerjajo proti Finski, da državo destabilizirajo. Vstopa v državo mejni policisti ne smejo zavrniti otrokom, invalidom ali drugim pripadnikom ranljivih skupin. Izredni zakon lahko oblasti aktivirajo v kosu največ mesec dni na določenem območju rusko-finske meje, ki jo je finska vlada za nedoločen čas zaprla aprila. Zakon je parlament s petšestinsko večino potrdil pred dvema tednoma, predsednik Alexander Stubb pa je zakon podpisal prejšnji teden.
Novembra je finska vlada sprva začasno zaprla sedem od osmih mejnih prehodov, saj je na rusko-finsko mejo prišlo okoli 600 ljudi, zaradi česar so finske oblasti Rusijo obtožile hibridnega napada in instrumentaliziranja migracij. Edini odprti prehod je ostal prehod Raja-Jooseppi znotraj arktičnega kroga, a so ga zaprli konec novembra. Decembra so zaprtje podaljšali, aprila pa so mejo zaprli za nedoločen čas. Položaj ob zaprtju meje razloži Lena Näre, profesorica sociologije na Univerzi v Helsinkih.
Mejo je po podatkih mejne policije od zaprtja sicer prečkalo štirideset oseb. Kakšno je stanje na meji trenutno, pove Pia Lindfors s Finskega svetovalnega centra za begunce.
Evropska agencija za mejno in obalno stražo, znana kot Frontex, je novembra na Finsko poslala petdeset zaposlenih, kasneje pa je število agentov, ki bodo na Finskem ostali do konca jeseni, zmanjšala na 26. Lindfors trdi, da v primeru jesenskega zaprtja meje zaradi povečanega števila beguncev ni šlo za instrumentaliziranje migracij.
Zakon bo v času izrednih razmer dovoljeval, da mejni policisti profilirajo ter ocenjujejo starost in stopnjo ogroženosti posameznikov za pregon ruskih oblasti ter na ta način odločajo, katere osebe spadajo med prej omenjene ranljive skupine, za katere veljajo izjeme. Policistom bo dovoljena tudi uporaba sile. Zakon poleg tega predvideva načrte za humanitarno pomoč, če bodo begunci obtičali na meji in se ne bodo mogli vrniti v Rusijo.
Lindfors pove, da je eden glavnih razlogov za sprejem zakona ponovno odprtje meje. Meje tako ne bodo več zaprte za finske državljane, temveč le za begunce, ki jih bodo graničarji v državo spustili le v redkih primerih.
Po mnenju Näre je eden od problemov zakona to, da je definicija instrumentalizacije migracij presplošna in se razlikuje od evropske definicije. Evropska komisija namreč instrumentalizacijo opredeljuje kot stanje, v katerem ena od držav skuša spodbuditi ljudi k prečkanju meje z Evropsko unijo v želji po destabilizaciji Unije. Poleg tega v zakonu ni natančno opredeljena ogroženost nacionalne varnosti in suverenosti.
Izredni zakon je za sprejetje v parlamentu potreboval petšestinsko večino v parlamentu, saj gre za sprejetje zakonodaje, ki v točno definiranih okoliščinah obide ustavo. Zakon je podprlo 167 od dvestotih poslancev finskega parlamenta. Vladajoča finska koalicija, ki jo sestavljajo konservativna Nacionalna koalicija, nacionalistična Stranka Fincev, Švedska ljudska stranka in Krščanski demokrati, pa šteje 108 poslancev. Podporo zakonu so tako delno prispevali opozicijski socialdemokrati, šest socialdemokratov je zakonu nasprotovalo, nasprotovali so mu tudi zeleni. Näre razloži, zakaj se je Sredinska stranka odločila za podporo zakona.
Zakonu nasprotuje tudi več kot dvesto akademikov in raziskovalcev, ki so proti zakonu podpisali peticijo. Näre ponudi dve razlagi, zakaj so se za podporo zakonu odločili socialdemokrati, največja opozicijska stranka, ki ima v 200-članskem parlamentu 43 poslancev.
Zakon se predstavlja kot bitka proti ruskim oblastem in instrumentalizaciji migracij, a gre le za politično taktiko, s katero si oblasti podeljujejo pristojnosti za izvajanje sicer nelegalnega vračanja ljudi, ki ostajajo ujeti na fronti med Unijo in Rusijo.
Dodaj komentar
Komentiraj