Brezmejnost, a le za peščico
Po trinajstih letih sta Romunija in Bolgarija dočakali vstop v schengensko območje. Vendar pa jima leta čakanja niso prinesla polnega, ampak le delno članstvo. Odpravljeni so pregledi na mejnih prehodih za letalski in pomorski promet, ne pa tudi za promet po kopnem. Članstvu držav so decembra prikimale vse države Sveta Evropske unije, ki ga sestavljajo ministri držav članic, z izjemo Avstrije, ki je proti polnemu članstvu vložila veto. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je kot izgovor uporabil migrante, ki bi po njegovem prek Romunije in Bolgarije vstopili v schengensko območje. Ideja o tem, da na kopenskih mejnih prehodih ne bi odpravili nadzora, je avstrijska. Romunske in bolgarske oblast želijo polnopravno članstvo v schengenskem območju do konca leta, a datum nadaljnjih pogajanj še ni znan.
Bolgarija in Romunija sta, da bi si zagotovili vstop v schengensko območje, sprejeli več ukrepov na področju preprečevanja migracij. Državi sta z Evropsko komisijo četrtega marca sklenili dva programa okvirnega sodelovanja na področju nadzora meja in migrantov.
Z 31. marcem so torej ukinili mejne kontrole za povezave, ki romunska in bolgarska pristanišča ter letališča povezujejo s preostankom schengenskega območja. Mejne kontrole ostajajo za kopenski promet, kamor poleg cestnega spadata še železniški in rečni. Mejne kontrole tako ostajajo tudi za potnike, ki bolgarsko ali romunsko mejo prečkajo po pomembni plovni poti, Donavi. Četudi potnik po reki, ki sicer prečka Srbijo, pride iz države schengenskega območja, pregledi zanj ostajajo enaki kot doslej. Poleg tega prečkanje Donave za prehod med Bolgarijo in Romunijo ali obratno ostaja klasificiran kot kopenski mejni prehod. Kako bo vstop v schengensko območje vplival na Bolgarijo, opiše zunanjepolitični novinar bolgarskega časopisa Dnevnik Angel Petrov.
Kaj bo drugače v Romuniji, razloži romunski antropolog in sociolog Florin Poenaru.
Polni vstop v schengensko območje je z vetom blokirala Avstrija, češ da mora Schengen postati boljši in ne večji. Razloge, zakaj se je Avstrija odločila za veto, predstavi Petra Leschanz, pravnica nevladne organizacije Pushback alarm Austria.
Petrov meni, da se je avstrijski notranji minister Gerhard Karner za veto odločil zaradi politične situacije v lastni državi in parlamentarnih volitev, ki bodo jeseni. Konservativna Avstrijska ljudska stranka se je kljub korupcijskim aferam uspela na oblasti obdržati zaradi večine v parlamentu, ki jo ima z Zelenimi, za nabiranje političnih točk pa vse pogosteje uporablja protimigrantsko retoriko.
Karner je na glasovanju leta 2022 vložil veto na članstvo Romunije in Bolgarije v schengenskem območju, leto kasneje pa je predlagal zgolj delni vstop. Zakaj je Karner omilil pozicijo, sklepa Poenaru.
Programa okvirnega sodelovanja, h katerima sta se Romunija in Bolgarija zavezali pri Evropski komisiji, uvajata učinkovitejše upravljanje z državno mejo, azilnimi centri in sistemom vračanja migrantov, poleg tega pa merita tudi na ojačanje policijskega nadzora v schengenskem območju. Programa uvajata tudi začetek priprav za implementacijo evropskega pakta o migracijah in azilu v obeh državah. Evropska komisija je za izboljšanje nadzora na zunanjih mejah Evropske unije tako že sprostila 85 milijonov evrov, ki jih bosta lahko koristili Romunija in Bolgarija. Evropska agencija za mejno in obalno stražo, znana kot Frontex, je konec februarja število uslužbencev na bolgarsko-turški meji povečala na okoli 600, kar je trikratnik prejšnjega števila. Kakšno je stanje na mejah in kako oblasti ravnajo z migranti, opišeta sogovorca.
Vse več držav Evropske unije na notranjih schengenskih mejah izvajaj mejni nadzor, denimo Avstrija in Italija na mejah s Slovenijo, Slovenija pa na mejah z Madžarsko in Hrvaško. Poostren nadzor na notranjih schengenskih mejah izvajajo vsaj še Francija, Nemčija, Norveška, Švedska in Danska. Čeprav naj bi schengensko območje veljalo za območje odprtih notranjih meja, to drži tako rekoč vsak dan manj. Avstrijski notranji minister Karner je dejstvo, da vse več držav izvaja poostren nadzor na notranjih schengenskih mejah, izkoristil celo za protiargument širitvi območja na Romunijo in Bolgarijo. Komentira Leschanz.
Schengenskega območja Evropska unija uradno ne oklicuje za mejno, temveč za brezmejno območje, kar večletna praksa protimigrantskih kontrol na notranjih mejah posameznih držav članic postavlja na laž. Avstrijski veto in vzpostavitev zgolj zračnega schengna to laž še poglabljata. Kaže, da je schengensko območje brez meja predvsem za polnopravne državljane evropskih držav, ki morajo za povrh biti zmožni poravnati še letalsko karto.
OFFsajd je pripravil vajenec Tim, mentorirala je Neva.
Foto: Peretz Partensky, Flickr.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj