Kaj bo s sanacijo stare cinkarne
Vlada na četrtkovi seji ni obravnavala predloga odloka o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju stare celjske cinkarne. Odlok morajo namreč še spremeniti. V Civilnih iniciativah Celja, kjer več kot desetletje opozarjajo na nujnost hitrega ukrepanja, so nad tem – prav tako pa nad vsebino zadnjega predloga odloka – razočarani. Govori Boris Šuštar, predstavnik civilne iniciative:
Med vladnimi gradivi je bil septembra predlog odloka, po katerem bi za degradirano območje določili vse javne površine v Celju, ki sodijo v prvo stopnjo obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. V predlogu odloka, objavljenem januarja, ki bi ga morali na seji vlade obravnavati pretekli teden, pa bi za degradirano območje razglasili strogo območje stare celjske cinkarne, veliko 17 hektarov.
Gre za območje, ki ga je celjska cinkarna, sicer posredno v 45-odstotni odstotni lasti države, odrabila v devetdesetih letih. Nahaja se v neposredni bližini mestnega središča, obdajata pa ga dve rečici. Gre za območje, zaradi katerega je proti državi postopke vodila Evropska komisija, nanj pa se nanaša tudi sodba Sodišča Evropske unije iz leta 2015. V bližini območja so pred skoraj dvajsetimi leti zgradili tehnološko mesto Tehnopolis. Območje je pred tem morala od cinkarne, ki je preselila svojo proizvodno lokacijo, prevzeti občina, ki ji je takrat županoval Bojan Šrot. Kako so območje stare cinkarne prenesli na občino, povzame Šuštar.
Lastnica zemljišča je torej občina in ne cinkarna, zato v predlogu novega odloka sanacije na ministrstvu za okolje niso mogli upoštevati načela, po katerem za sanacijo plača onesnaževalec. Prav to pa je po besedah Tanje Bolte, generalne direktorice Direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, tudi točka, zaradi katere so obravnavo odloka na vladi preložili.
Po aktualnem predlogu odloka si bosta stroške sanacije razdelili država in celjska občina. Matijo Kovača, ki je županovanje Celju od Šrota prevzel predlani, smo zato vprašali, ali se s tem strinja in ali se je občina odpovedala zahtevam, po katerih bi za sanacijo morala poskrbeti cinkarna.
Za sanacijo širšega degradiranega območja Celja so nazadnje v začetku leta 2022 v parlamentu obravnavali tudi predlog zakona. Kot meni Šuštar, so ga poslanci tedaj blokirali zaradi predvolilnih političnih igric.
Zadnji predlog odloka torej degradirano območje zamejuje na območje stare cinkarne. Neuspeli zakon je bil zastavljen širše, prav tako pa še predlog odloka, ki je bil med gradivi vlade septembra. Profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Domen Leštan meni, da taka zamejitev ni primerna.
Bolte odgovarja, da je zamejenost odloka zgolj na območje stare cinkarne posledica tega, da bodo sprejeli tudi ločen odlok, v katerem bodo opredelili ukrepanje na širšem področju.
Celjski župan sicer meni, da širša ali ožja definicija območja sanacije ni bistvena, a zadnji predlog ne vključuje niti tistega, kar je bistveno – program ukrepov.
Leštan je z ekipo fakultetnega centra za pedologijo in varstvo okolja področje stare cinkarne s širšim območjem preučeval. Profesor zato predstavi ključne ugotovitve:
Problem degradiranega območja je predvsem izpiranje težkih kovin v bližnji reki.
Zato so po opravljenih raziskavah predlagali več ukrepov:
V Celjskih civilnih iniciativah so nad zadnjim predlogom odloka razočarani tudi zato, ker pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek dejanske sanacije predvideva v letu 2028.
Celjski župan prav tako meni, da bi z ukrepi lahko začeli prej.
Bolte je dodala, da zadnjega predloga odloka s prejšnjim predlogom in niti s predlogom zakona ne moremo primerjati. Zadnji predlog odloka namreč ne vključuje niti karte onesnaženosti tal, saj je osredotočen le na območje stare cinkarne. Za opredelitev širšega območja bodo v Celju morali počakati na ločen odlok.
Vir fotografije: Mestna občina Celje
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj