Po hudih sobotnih nalivih na Koroškem so plazovi zasuli številne ceste, najhujše posledice pa so utrpeli na področju občin Vuzenica, Muta in Dravograd. 100 litrov dežja na kvadratni meter je sprožilo številne plazove, eden od njih pa je zasul tudi železniško progo pri Vuzenici. 

Slovenske železnice sporočajo: “Zaradi nedavnega izrednega dogodka - plazu na odseku koroške proge Vuhred - Vuzenica, pristojne službe si še vedno prizadevajo odstraniti posledice plazu, bo proga predvidoma zaprta do 2. septembra. Namesto vlakov je organiziran nadomestni prevoz.”

Zaradi izrednega dogodka tako Koroška ni povezana z železnico s preostalo Slovenijo. Železnica med Velenjem in Dravogradom, natančneje Otiškim Vrhom, je bila ukinjena že leta 1968, vzpostavljena pa je bila 70 let pred tem. O gradnji in dokončanju tako imenovane Mislinjske proge je Ivan Mohorič v knjigi Zgodovina železnic na Slovenskem zapisal, citiramo: 

“Navzlic brezuspešnim poizkusom in prizadevanju v letih 1856 in 1876 interesenti iz Mislinjske doline niso postali malodušni, da bi opustili nadaljnji boj za železniško zvezo. Novo razdoblje je napočilo, ko so začeli leta 1889 graditi velenjsko železnico. Mislinjska dolina je odslej lahko omejila svojo akcijo na zahtevo vmesne zveze med Dravogradom in Velenjem. Toda pri tem je imela južna železnica posebno pravico, da jo gradi na lasten račun, ker je vodila obrat velenjske železnice.”

Takratna Avstro-Ogrska ni bila preveč naklonjena gradnji še enega kraka. Južna železnica med Dunajem in Trstom je sicer delovala od leta 1857, edina še vedno aktivna železniška povezava, tista od Maribora prek Dravske doline do Celovca, pa je bila odprta šest let kasneje. Mislinjska proga, katere gradnjo so še najbolj spodbudili gospodarstveniki na območju današnje avstrijske Koroške, je dočakala odprtje šele tik pred zimo 1899 in je bila 20. decembra slovesno odprta.

Proga je bila dolga 36,7 kilometra, na trasi pa je bilo šest postaj in 8 postajališč ter več predorov in viaduktov. Govori Aleš Rupreht iz Regionalne razvojne agencije za Koroško.

Izjava

Mohorič je v knjigi, ki je izšla leta ‘68, ravno ko se je ugašala povezava med Otiškim Vrhom in Velenjem, zapisal:  “Najpomembnejši industrijski center ob progi je bilo mesto Slovenj Gradec z močno lesno in usnjarsko industrijo. V Mislinji je stara železarska fužina medtem že ugasnila, ostala je le industrija lepenke in predelave lesa. Ob vsej progi je bila lesna industrija močno razvita. V okolici Slovenjega Gradca je oživela v Pamečah stara industrija predelave lesa, v Slovenjem Gradcu industrija meril in v Otiškem vrhu tekstilna industrija. Elektrifikacija je dala nove baze predelovalnim obratom vsakega okraja, ki je najbogatejši z gozdovi.” 

Kljub temu je od samega začetka zadolžitev delniške družbe pri državi, ki je upravljala z železnico, naraščala. Nerentabilnost proge je pripeljala do zaprtja proge, kljub temu da so bili nekateri njeni deli po razdejanju druge svetovne vojne še obnovljeni. Danes po delu trase poteka kolesarska pot Štrekna.

Izjava

Načrtovanih 10 kilometrov trase med Srednjim Doličem in Velenjem bo tako predvidoma dokončanih v petih letih in priključenih na obstoječih 24 kilometrov poti med Otiškim Vrhom, Slovenj Gradcem, Mislinjo in Gornjim Doličem. Investitor projekta v vrednosti desetih milijonov evrov za 10 kilometrov trase je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, ki pri projektu sodeluje z občinami. Ime kolesarske poti izhaja iz dejstva, da je kolesarska pot speljana po opuščeni železnici oziroma tako imenovani »štreki«. 

Izjava

Ime s kolesarsko potjo si deli tudi Štrekna bus, ki od maja letos ponuja avtobusni prevoz za kolesarje.

Izjava

Omenjeni kolesarski vlaki vozijo ob sobotah po koroški progi od Maribora do Prevalj, lani pa so pričeli voziti tudi do Pliberka v Avstriji. Minulo leto so ti vlaki v enajstih poletnih sobotah prepeljali slabih 800 potnikov in dobrih 200 koles.

Ta železniška povezava je skupaj s Štrekna busom del mednarodnega projekta Trans-borders, ki se izvaja v okviru programa Interreg Srednja Evropa. Devet institucij iz Nemčije, Poljske, Češke, Avstrije in Slovenije se v okviru projekta fokusira na izboljšanje javnega potniškega prometa v robnih in obmejnih območjih srednje Evrope. Projekt financira Evropski sklad za regionalni razvoj.