Kako izenačiti sosežigalnice in sežigalnice
Državni zbor je na predlog poslanskih skupin Svobode, Levice in Socialnih demokratov z dnevnega reda aktualne seje umaknil obravnavo novele Zakona o varstvu okolja. Gre za novelo zakona, ki sta jo v parlament z glasovi volivcev vložili društvi Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec. No, ne gre za enako novelo, saj so jo na parlamentarnem odboru za okolje pred dvema tednoma dodobra zamandmirali. Predlagatelji novele so najprej želeli zakonsko izenačiti emisijske standarde za sežig in sosežig odpadkov. A so jih v zakonodajno-pravni službi opozorili, da gre za materijo, ki sodi v podzakonske akte in ne v zakon. Tako je na odboru podporo vseh petih parlamentarnih strank dobila verzija novele, ki vladi nalaga spremembo uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov.
V uredbi so dopustne emisije škodljivih plinov v zrak za sosežigalnice namreč določene manj strogo kakor za sežigalnice. Vlada bo morala, ko bo novelo sprejel državni zbor, za naprave za sosežig določiti vsaj tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah za sežig odpadkov. Pri zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah gre za smernice Evropske komisije iz leta 2019, ki pa jih zadevna uredba še ne upošteva.
Temeljne vsebinske spremembe novele zakona izpostavi članica društva Eko Anhovo Mateja Sattler.
Zakaj je torej zdaj prišlo do umika obravnave predloga zakona z dnevnega reda državnozborske seje?
Predlagatelji so torej želeli dodatno utemeljiti, zakaj so potrebne spremembe zakona, namreč zaradi varovanja okolja. Iniciative, oblikovane v dolini Soče, se za omejitev vpliva na okolje, ki ga ima tamkajšnja cementarna Salonit Anhovo, borijo že dolgo. Na zadnjih lokalnih volitvah so dobile tudi svojega župana Kanala ob Soči, Miho Stegla. Od tedaj je boj za regulacijo in nadzor nad podjetjem stekel hitreje. Za kaj točno se borijo s predlogom novele Zakona o varstvu okolja?
A ker gre za materijo, ki bi po opozorilih zakonodajno-pravne službe morala biti definirana v podzakonskih aktih vlade, se zgodba zaplete.
Ali je izenačitev standardov sežigalnic in sosežigalnic isto kot upoštevanje enakih smernic o najboljših razpoložljivih tehnologijah? Najprej moramo razumeti, kakšni sploh so zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah. Doktor Darko Drev, upokojeni profesor ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Drev razloži tudi, da se predlaganih evropskih standardov pogosto ne implementira ali pa se jih kljub implementaciji krši.
Evropska komisija je leta 2019 sprejela nove zahteve glede mejnih vrednosti pri sežigalnicah in sosežigalnicah, strožje od teh, ki so v veljavi pri nas. Bistveno je, da zaključki iz leta 2019 na papirju izenačujejo dovoljene izpuste iz sežigalnic in sosežigalnic. Kot pravi Sattler, gre torej pri izenačitvi in upoštevanju smernic za isto stvar:
V Salonitu Anhovo so z amandmirano novelo zakona sicer bolj zadovoljni kot s prvotnim predlogom. Kot je povedal predsednik uprave Tomaž Vuk, se v podjetju zavzemajo za upoštevanje evropskih smernic.
V Salonitu Anhovo jih je torej motila predvsem beseda »izenačitev«. Kot je dejal Rajko Pirnat, pri katerem so v Salonitu Anhovo naročili pravno mnenje o ustavnih vidikih izenačitve, bi izenačitev namreč pomenila kršitev načela svobodne gospodarske pobude.
S kompromisno različico novele Zakona o varstvu okolja se torej zdita zadovoljni obe strani. So pa z amandmaji pred dvema tednoma iz novele črtali tudi predlog nove okoljske dajatve, med drugim ker se koalicijske stranke niso mogle poenotiti o njej.
Pri izvajanju prenovljene uredbe, ko jo bo vlada sprejela, bo tako ključen predvsem monitoring emisij. Ureditev tega novela tudi poostruje.
Foto: Eko Anhovo, facebook
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj