Kje pa bodo jutri spali Berlinčani?

Stanovalci v najemniških stanovanjih v Berlinu so ponovno v strahu pred vratolomnimi dvigi mesečnih najemnin. V nedeljo je za pravico do cenovno dostopnih stanovanj v nemškem glavnem mestu po ocenah policije protestiralo okoli 2500 ljudi; organizatorji sicer trdijo, da je bilo protestnikov vsaj deset tisoč. Nedeljski protesti so nadaljevanje tistih, ki so potekali aprila, ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon, s katerim je berlinski mestni senat leta 2019 zamrznil cene najemnin. 

Zakon, ki je omogočil zamrznitev rastočih cen najemnin za 1,5 milijona berlinskih stanovanj in je začel veljati lani, v veljavi pa bi moral biti pet let, so na ustavnem sodišču izpodbijali najemodajalci, ki jim je ob strani stalo vladajoče zavezništvo na državni ravni vladajočih strank Krščansko demokratske in Krščansko socialne unije. Obsodbam, da gre za neustaven poseg v stanovanjsko politiko, se je pridružila tudi kapitalu naklonjena liberalna Svobodna demokratska stranka. Ustavno sodišče je ukrep razglasilo za neustavnega, ker je zvezna oblast že leta 2015 omejila rast cen najemnin za celotno Nemčijo na 10 odstotkov na leto; državna oblast po sodbi sodišča potemtakem ni imele pravice posegati v že obstoječo ureditev.

Cene najemnin, ki so se od leta 2013 do 2019 zvišale za tretjino, so se torej junija 2019 zamrznile in najemodajalci, katerih najemnine so presegale zamrznjene cene, so morali začeti stanovanja oddajati za manj. Cena se je lani tako povprečno znižala za 7,8 odstotka. Za današnji OFFsajd smo se pogovarjali z aktivistom Markom Schrollejem, ki sodeluje pri kampanji Deutsche Wohnen & Co Enteignen, katere cilj je podružbljanje podjetij z velikim številom nepremičnin. Za začetek pojasni situacijo, ki je vodila do protestov. 

Izjava

Nekatera podjetja, ki oddajajo stanovanja, so takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovala, zato so v nove pogodbe leta 2020 vključila klavzule, s katerimi bodo lahko od najemnikov zahtevala plačilo najemnine za nazaj. Prakse se sicer od enega nepremičninskega giganta do drugega razlikujejo, vendar nekateri celo napovedujejo, da bodo od svojih najemnikov terjali razliko med ceno prvotne najemnine in tiste zamrznjene. Med takšnimi podjetji je švedski Akelius. 

Izjava

Novici o razveljavitvi zakona je danes sledila še novica o združitvi dveh največjih nepremičninskih družb. Nemška družba Vonovia bo v 19 milijard evrov vrednem poslu prevzela Deutsche Wohnen, s čimer bo pod isto upravo združenih več kot 500 tisoč stanovanj. Podjetji sicer obljubljata, da bosta sodelovali z berlinski oblastmi, vendar Schrolle ni tako optimističen. 

Izjava

Borba za pravične cene najemnin v zvezni deželi Berlin, v kateri okoli 85 odstotkov ljudi živi v najemniških stanovanjih, traja že dlje časa, z zakonom iz leta 2019 pa so imeli najemniki vsaj za nekaj časa občutek varnosti. Trenutno vodilna iniciativa, pri kateri sodeluje naš sogovornik, v Berlinu zdaj zahteva, da se v skladu s 15. členom ustave podružbi 240 tisoč stanovanj v lasti nepremičninskih združb.

Izjava

Zaenkrat se v iniciativi trudijo pridobiti predvsem podporo ljudi, kar bi jim kasneje služilo za politični pritisk, za sabo pa imajo že zdaj nekaj pomembnih političnih akterjev. Med njimi so tudi stranke, ki tvorijo koalicijo v berlinskem senatu.  

Izjava

V Deutsche Wohnen & Co Enteignen trenutno zbirajo podpise, da bi istočasno z naslednjimi deželnimi volitvami septembra v Berlinu potekal referendum, s katerim bi izkazali ljudsko zahtevo za zakon, ki bi podržavil nepremičninsko premoženje velikih podjetij, kot sta Vonovia in Deutsche Wohnen. 

Izjava