Ko zapoje škotska žaga
Škotsko podjetje BSW Timber je na današnji tiskovni konferenci predstavilo 40 milijonov evrov vredno investicijo v žago na Gomilskem v bližini Celja. Žaga naj bi imela kapaciteto 300 tisoč kubičnih metrov, kar bo največji tovrstni obrat v Sloveniji. V Obrtno-podjetniški zbornici izražajo skrb, da bo tako velik obrat pokupil preveč hlodovine, posledično pa bodo izvisele in propadle manjše žage. Zagovorniki investicije po drugi strani izpostavljajo, da Slovenija približno polovico za predelavo uporabne hlodovine izvozi - največ v Avstrijo - in da bo novi obrat pripomogel k predelavi lesa na domačih tleh. Zaposlitev naj bi dobilo 170 ljudi. BSW je oddal tudi vlogo za pridobitev državne subvencije za investicijo.
Alojz Selišnik iz Obrtno-podjetniške zbornice uvodoma predstavi skrbi lastnikov manjših žag ob napovedani investiciji.
V Sloveniji po ocenah Selišnika deluje okoli 400 žag s kapaciteto med 2 in 2 in pol milijona kubičnih metrov.
Trenutno največje žage v Sloveniji premorejo kapaciteto okoli 150 tisoč kubičnih metrov. Selišnik meni, da bi prihod žage s kapaciteto 300 tisoč kubičnih metrov lesa letno ogrozil obstoj manjših. Te pa zagotavljajo delovna mesta na podeželju.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pa investicijo podjetja BSW Timber vidi v daljši zgodovinski perspektivi.
Prav tako je prepričan, da so skrbi Obrtno-podjetniške zbornice neutemeljene in da je lesa v Sloveniji dovolj za vse predelovalce.
Ključno vprašanje pri vplivu nove žage je, ali bo ta odžirala surovino manjšim predelovalcem ali pa bo novi kupec odkupoval les, ki bi ga sicer izvozili. Prav velik obseg izvoza nepredelanega lesa je že dlje časa ena večjih ovir pri razvoju slovenske lesno-predelovalne industrije. Po podatkih statističnega urada je Slovenija v letu 2016 izvozila skoraj dva milijona kubičnih metrov hlodov za žago in furnir. Situacijo oriše Selišnik.
Po besedah Selišnika slovenske žage delujejo z manj kot polno kapaciteto, saj lastniki gozdov les raje izvažajo v Avstrijo, kjer je ponujena cena višja.
Selišnik dejstvo, da je cena lesa v Avstriji višja, razlaga z neposrednimi in posrednimi subvencijami avstrijskih oblasti, ki naj bi bile tudi razlog za velik obseg slovenskega izvoza.
Zagovorniki investicije podjetja BSW Timber pa menijo, da bo večji obrat sposoben konkurirati Avstrijcem in da bo pokupil les, ki bi ga sicer izvozili. Tako tudi minister Počivalšek.
Podjetje BSW se zanima za sklenitev dolgoročne pogodbe z leta 2016 ustanovljenim državnim podjetjem Slovenski državni gozdovi, s katero bi si zagotovilo do 35 odstotkov potrebe po surovini. Tovrstna pogodba še ni podpisana, minister Počivalšek potrjuje le, da se BSW za to zanima. Les izvažajo predvsem zasebni lastniki gozdov, Slovenski državni gozdovi pa precej manj. Da bi z investicijo zmanjšali obseg izvoza, bi moral investitor les kupovati predvsem od zasebnikov. Pojavlja se torej vprašanje smiselnosti morebitne tovrstne pogodbe s Slovenskimi državnimi gozdovi, s katero bi BSW konkuriral domačim, in ne tujim kupcem. Zdravko Počivalšek na to vprašanje odgovarja, da ni res, da izvažajo predvsem zasebniki.
Letno poročilo Slovenskih državnih gozdov za leto 2016 sicer kaže, da je to državno podjetje le 10 odstotkov prodaje realiziralo na tujih trgih, 90 odstotkov pa na domačem. Pri zasebnikih je delež izvoza precej višji, skupno pa dosega polovico posekanega lesa.
Podjetje BSW Timber je zaprosilo tudi za državno subvencijo za investicijo, ki naj bi po poročanju Slovenske tiskovne agencije znašala med 15 in 20 odstotkov vrednosti investicije. Če se ta številka izkaže za točno, bi to pomenilo blizu deset milijonov evrov. Počivalšek potrdi, da je podjetje vlogo za subvencijo oddalo, a so postopki še v teku. Hkrati poudarja, da država s subvencijami pomaga tudi manjšim žagam, in sicer v zadnjih treh letih v višini deset milijonov evrov, v teku pa naj bi bil še razpis za dodatnih 16 milijonov.
Vpliv investicije v največjo žago v Sloveniji na celotno lesno-predelovalno industrijo bo tako odvisen predvsem od tega, na kateri trg se bo obrat BSW kot kupec zažrl: ali bo odžiral surovino manjšim žagam in otežil njihovo delovanje ali pa bo odžiral avstrijskim kupcem in s tem pripomogel k cilju povečevanja deleža domače predelave hlodovine.
Dodaj komentar
Komentiraj