Koordiniranje na Vučjaku
Pred prihajajočo zimo se omejena pozornost Evrope usmerja proti Bosanski krajini in tamkajšnjemu žepu na - sicer nominalno zaprti - balkanski poti. Iz severozahoda Bosne in Hercegovine ta OFFsajd pripravlja tudi naš novinar Miha Turk.
Lokalna vlada Unsko-sanskega kantona v Federaciji Bosne in Hercegovine je prejšnji teden sporočila, da ne bo dala soglasja za podaljšanje pogodb za tri sprejemne centre na severozahodu države. Gre za tri sprejemne centre na ozemlju kantona ob meji s Hrvaško, ki so v upravi IOM - Mednarodne organizacije za migracije. Vučjak - migrantsko taborišče na bližnjem hribu in smetišču - bi tako bil zadnji kamp, ki se bo zaprl na območju kantona. Poleg tega je notranji minister kantona Nermin Kljajić razglasil “blokado” in 24-urno policijsko uro za migrante v Bihaću. Iz centrov naj bi tako pustili le posameznike, ki bi “poskusili srečo na meji s Hrvaško.”
IOM je skupaj z Združenimi narodi že v petek podal ostro obsodbo napovedane blokade. Zaradi najave blokade in čedalje bolj perečih razmer v Vučjaku je danes Bihać obiskala tudi delegacija Evropske komisije. A blokade kljub zagotovilom notranjega ministra Kljajića očitno ni, niti je ne bo. To lahko potrdimo iz lastnih opažanj kakor tudi iz neuradnih pogovorov. Ministra Kljajića smo povprašali o ozadju njegove izjave o migrantih, “ki poskušajo srečo na meji s Hrvaško.” To je zanikal.
Po drugi strani je Kljajiću teritorialno nadrejeni notranji minister Federacije Bosne in Hercegovine Dragan Mektić “zaradi mednarodnega pritiska” napovedal zaprtje “džungelskega” kampa Vučjak in premestitev migrantov v centre IOM znotraj kantona in v bližino Sarajeva. Prav tako je poslal pismo s prošnjo o podaljšanju pogodbe za delovanje kampov Petru Van der Auweraertu, vodji IOM misije na Zahodnem Balkanu.
IOM centri so sicer prepolni, največji center Bira, ki je nekdanji industrijski kompleks, po zadnjih podatkih gosti 1851 ljudi, njegova uradna kapaciteta pa je 1500 ljudi. Podobno velja za vse centre v Bosni in Hercegovini, kar pomeni, da je več kot polovica migrantov na odprtem. Vlada Federacije je problem nameravala rešiti s preselitvijo migrantov v kampe IOM drugod v Bosni in Hercegovini. Van der Auweraert pojasni lokacijo novih kampov in zakaj bi nastanitev tam lahko bila problematična.
Danes so na tiskovni konferenci predstavniki Evropske komisije poudarili, da sta sprejemna centra v Tuzli in Sarajevu odobrena in da že poteka pregled objektov.
V podporo kantonalni vladi so se občani Bihaća minuli petek sicer zbrali na protestu pred centrom Bira. Protest je bil izredno miren, migranti so mirno in neizzvano hodili mimo. Za čas trajanja protesta so zaradi varnosti zaprli vrata Bire. To je mnoge novinarje spodbudilo, da so poročali o vpeljani blokadi. V petek ob pol šestih popoldan, ko je večina novinarjev in protestnikov odšla, je bilo sicer mogoče videti, da je IOM spet “odblokiral” vrata.
Sam protest je bil po našem vtisu bolj izraz občega nezadovoljstva in občutka spregledanosti kot nestrpnosti. Seveda je bil določen del ljudi, ki je imelo sumljivo identično zgodbo, kako se že “dve leti niso upali zapustiti hiše,” kar je očitno neresnično. Neka gospa pa nam je povedala: "Naši otroci so vsi odšli v tujino, mi pa smo prišli protestirat." Zdi se, da ta izjava dobro opiše prevladujoč sentiment. Nasploh se čutijo ljudje pozabljeni in izdani, tako s strani Sarajeva kot s strani Bruslja in mednarodnih organizacij ter tudi lastnih politikov. Njihovi otroci so odšli na delo, po mestu pa tavajo afganistanski – “tudi njih je rodila neka mama” – in pakistanski dečki – "Pakistan je nuklearna zemlja, kaj bodo oni v Bosni!"
V njihovem mestu se gradijo samo IOM centri, prebivalstvo pa je frustrirano nad dejstvom, da v nekdanji tovarni hladilnikov ni več delujočega obrata. Predstavniki Evropske komisije so na današnji tiskovni konferenci na sedežu kantonalne vlade sicer zatrdili, da želijo z investicijami izboljšati življenje občanov, a edina dosedanja investicija je bila gradnja novih uličnih svetilk, da lahko občani propadlo industrijo in še vedno preluknjane stavbe sedaj opazujejo tudi ponoči. Lahko je razumeti frustracijo prebivalcev Bihaća. Kot nam je povedala ena občanka Bihaća, ki želi ostati anonimna: “reveži, ki napadajo reveže.”
IOM je dobil 37 milijonov evrov, a v lokalni javnosti vlada prepričanje, da prebivalci kantona ne dobijo nič, čeprav je prihod migrantov v kantonu ustvaril štiristo služb. Tako Auweraert.
A kot, upravičeno, poudarjajo prebivalci, je to problem Federacije in Evrope in kanton ne bi smel prevzeti vsega bremena.
Če so njihove zahteve legitimne, pa to ne pomeni, da je legitimen način dela kantonalne vlade. Ta želi s kampom Vučjak izseljevati tako Sarajevo kot Bruselj in Hrvaško ter posredno Slovenijo. Obe z vračanjem migrantov grobo kršita “suverenost” Bosne in Hercegovine. Kljajić sicer ne deli te zaskrbljenosti in se hrvaški policiji celo zahvaljuje.
Kamp Vučjak je politični gordijski vozel. Spomladi so ga postavili na planoti nad Bihaćem in vanj začeli transportirati vse migrante, ki so jih v mestu našli brez IOM izkaznice. Rdeči križ je postavil nekaj šotorov in začel deliti hrano dvakrat na dan. Zaradi lokacije ob bosansko-hrvaški meji in daleč od strnjenih naselij IOM kampa noče prevzeti v oskrbo. Pri tem velja opozoriti, da je na primer kamp Miral v Veliki Kladuši neprimerno bližje Hrvaški.
Številni izmed teh migrantov so ostali brez IOM izkaznic ob neuspelih poskusih prečkanja meje. Hrvaška policija neredko migrantom poleg izkaznic pobere tudi čevlje, jakne in nahrbtnike, da o denarju sploh ne govorimo. Bosanska policija migrante brez izkaznic potem transportira na Vučjak. Hrvaška in posredno Slovenija kot članici EU množično vračata migrante mimo oblasti Bosne in Hercegovine. Na drugi strani EU investira v infrastrukturo za oskrbo migrantov in pošilja delegacije in pritožbe glede ravnanj oblasti. O odnosih med njimi al čem več pove Auweraert.
Vprašanje so danes naslovili tudi na predstavnika Evropske komisije, ki je odgovoril z že ponarodelo frazo: “Evropska komisija je zaskrbljena,” in zagotovil, da se bodo čim bolj usklajevali in preverili vse obtožbe.
Kaj točno želi kantonalna vlada? Deklarativno se bori za to, da na njihovem ozemlju ne bo več migrantov, kar se zaenkrat zdi misija nemogoče. Premier kantona Mustafa Ružnić je danes po sestanku s predstavnikoma Komisije sicer močno omilil stališče njegove vlade.
Poudaril je tudi pogostost in neuspešnost takšnih obiskov in dogovarjanja. Ni bilo govora ne o zaprtju Bire ali Mirala, niti o najavi, da bo Vučjak zadnji kamp, ki se bo zaprl. Po intervenciji predstavnikov Evropske komisije je torej obveljala prejšnjetedenska najava ministra Federacije Mektića.
Za konec današnjega OFFsajda se lahko vprašamo, kako bi dogajanje v Vučjaku komentiral dr. Janez Drnovšek.
Dodaj komentar
Komentiraj