Kraljevi odlok za migrante
Španska vlada pod vodstvom Pedra Sáncheza iz Socialistične delavske stranke je potrdila sprejetje kraljevega zakonodajnega odloka, ki bo omogočil izredno regularizacijo statusa več kot pol milijona nedokumentiranih migrantov. Sánchez se je za podporo odloka dogovoril z levo stranko Podemos. Z novim odlokom bodo migranti, ki so pred začetkom leta v Španiji dokazljivo bivali vsaj pet mesecev, lahko zaprosili za enoletno izredno dovoljenje za bivanje. Prijave bodo odprte od začetka aprila do konca maja. Vlada je tako podprla pobudo več kot 900 civilnodružbenih organizacij Regularización Ya iz leta 2021, ki je zbrala 700 tisoč podpisov. Odlok mora kralj še podpisati. V protimigrantski stranki Vox so napovedali, da bodo kraljevi odlok izpodbijali na ustavnem sodišču.
Razloge za iniciativo predstavi Gonzalo Violero – sekretar zveze nevladnih organizacij Redes, ki sodeluje v pobudi.
Parlament je obravnavo zakonodajne pobude začel aprila 2024. Organizacije so podpise začele zbirati leta 2021, v parlament pa so zakon poslale dve leti pozneje, vendar takrat ni zbral podpore med poslanci. Leta 2024 je nato poleg Socialistične stranke in Podemosa iniciativo podprla še katalonska nacionalistična stranka Junts. Za začetek obravnave predloga je takrat glasovalo 310 poslancev, 33 pa jih je bilo proti. Stranka premierja Sáncheza je s sprejemanjem zakona o regularizaciji migrantov nato zavlačevala zaradi dvomov glede javnega mnenja o ukrepu. Vlada se je glede na poročanje Morocco World News za potrditev odloka odločila potem, ko so v stranki Podemos premierju zagrozili, da bodo umaknili podporo njegovim načrtom za reforme pokojninskega sistema in stanovanjske politike. Počasnost parlamentarnih strank komentira sogovorec.
Sánchez si sedaj od legalizacije migrantskega dela obeta predvsem večji davčni priliv v državno blagajno. Voditelj konservativne Ljudske stranke Alberto Núñez Feijóo je vlado obtožil, da poskuša speljati pozornost z dveh nedavnih železniških nesreč, ki sta povzročili smrt 46 ljudi. Voditelj stranke Vox Santiago Abascal govori o pospeševanju invazije in zamenjavi Špancev, ki jih Sánchez bojda sovraži. S pošiljanjem odloka kralju v podpis se je vlada izognila morebitnemu nasprotovanju v parlamentu po letu in pol od prve obravnave.
Kot omenjeno, bodo do izredne podelitve dovoljenja za bivanje migranti upravičeni, če lahko dokažejo, da so v Španiji bivali vsaj pet mesecev pred koncem lanskega leta, poleg tega pa bodo morali biti nekaznovani. Kot dokaz bivanja se bo priznavala dokumentacija obiskov pri zdravniku, potrdilo o registraciji na občini, potrdila o transakcijah, račune za storitve, najemne pogodbe, vozovnice in tako dalje. Poleg dovoljenja do bivanja bodo imeli prosilci pravico do dostopa javnega zdravstva in pravico do vložitve prošnje za prejemanje socialnih sredstev. Po izteku dovoljenja za bivanje bodo upravičenci to lahko podaljšali po ustaljenih pogojih. Določila odloka povzame sogovornik.
Alianza por la Solidaridad, ena od članic iniciative, ocenjuje, da je nedokumentiranih migrantov, ki bi lahko bili upravičeni do izredne dodelitve statusa, okrog 600 tisoč. Špansko ministrstvo za notranje zadeve načrtuje zaposlitev več kot 400 socialnih delavcev na upravnih enotah in vzpostavitev državnega portala, kjer bodo prosilci lahko oddali vlogo preko spleta. Vlada načrtuje, da bo status vseh vlog razrešen v roku petnajstih dni po vložitvi.
Ne gre za prvi tak ukrep španskih vlad. Zadnja regularizacija migrantov je bila leta 2005, ko je vlada pod vodstvom socialistične stranke status podelila skoraj 600 tisoč migrantom. To je bila peta regularizacija po smrti generala Francisca Franca. V letih 2000 in 2001 je vlada pod vodstvom konservativne Ljudske stranke prav tako podelila dovoljenje za bivanje okrog pol milijona migrantom.
Večina nedokumentiranih migrantov v državo vstopi zakonito in nato ostane dlje, kot jim to dovoljuje viza. Večinoma prihajajo iz nekdanjih kolonij, kot so Kolumbija, Venezuela, Ekvador in Maroko. Osemnajst odstotkov prebivalstva Španije je sicer rojenega v tujini. Največ priseljencev je glede na španski statistični urad iz Maroka, in sicer okrog milijon ljudi. Med evropskimi državami prednjačijo prebivalci iz Romunije in Združenega kraljestva. Priseljenci predstavljajo okrog 30 odstotkov zaposlenih v gostinstvu in 20 odstotkov v gradbeništvu, kar vključuje tako prijavljene kot nedokumentirane priseljence.
Španska ministrica za vključevanje, migracije in socialo, Elma Saiz, je odločitev označila kot zgodovinsko in kot nasprotovanje vzpona protimigrantske politike v Evropski uniji. Španski minister za notranje zadeve Fernando Grande-Marlaska je kritiziral načrte za centre, ki bi migrante obravnali zunaj Unije, kakršne je, na primer, postavila italijanska vlada v Albaniji.
Toda medtem ko španska vlada vodi relativno strpno politiko do migrantov, ki so že na njenem ozemlju, se prav tako vključuje v trend eksternalizacije preprečevanja migracij. Španska vlada je od leta 2019 sklenila več dogovorov z maroško vlado o nadzoru migracij v zameno za špansko pomoč pri financiranju protimigrantskih ukrepov. Skupno je Španija pod Sánchezom za namene preprečevanja migracij Maroku izplačala okrog 120 milijonov evrov. Španija je maroško oblast nad ozemljem Zahodne Sahare priznala, med drugim, v zameno za sodelovanje pri nadzoru migracij.
Konec avgusta je organizacija Human Rights Watch objavila 160-stransko poročilo o sistematskih zlorabah migrantov in prosilcev za azil v Mavretaniji med letoma 2020 in 2025. Poročilo vključuje pričevanja migrantov o rasnem profiliranju, nehumanih razmerah v centrih za pridržanje migrantov, mučenju, odrekanju vode in hrane ter spolnem nasilju, ki so ga izvajali mavretanski represivni organi. Vključeni so tudi opisi deportacij in skupinskih izgonov migrantov, predvsem v Mali in Senegal. Mavretanski represivni organi so glede na poročilo izvajali nasilje in nezakonite pripore migrantov, medtem ko sta jim Evropska unija in Španija zagotavljali vojaško opremo, finančna sredstva in urjenje, pri operacijah za nadzor migracij pa so pogosto sodelovali tudi španski represivni organi. Španija je policiste in obalno stražo v Mavretanijo napotila na podlagi dogovora za spopadanje z migracijami med Evropsko unijo in Mavretanijo iz leta 2014, po katerem je Evropska unija Mavretaniji namenila 210 milijonov evrov.
Valero sicer meni, da španska notranja in zunanja politika do migrantov nista povezani.
Španska vlada se je namesto preganjanja in deportacij odločila za regularizacijo nedokumentiranih migrantov, vendar vsaj delno tudi zato, ker se jim tako bolj splača. Medtem ko je strpnejša do priseljecev, ki že živijo na njenem evropskem ozemlju, se nadaljnjih prihodov še vedno z vsemi sredstvi otepa.
OFFsajd je pripravil vajenec Tim, Kordiševo vabilo na burek je zavrnil Matej.
Dodaj komentar
Komentiraj