Križarski pohod na Piran
Koprska luka bo letos sprejela rekordno število potnikov in velikih luksuznih potniških ladij, namenjenih križarjenjem po Sredozemlju. Po ocenah luke bo letos samo v Kopru pristalo 71 ladij in 110 tisoč potnikov. Ti v mestu in okolici ponavadi preživijo dan ali dva, nato pa se odpravijo na naslednjo jadransko destinacijo. Nabor teh pa se v zadnjih letih vedno bolj krči, saj je več pomembnih destinacij, kot so Benetke in Dubrovnik, tem ladjam močno omejilo vplutje. Če je povečanje prometa na slovenski obali posledica teh prepovedi ali povečanja prepoznavnosti slovenske obale v globalni turistični ponudbi, ni jasno, jasno pa je, da se bomo s potencialnimi negativnimi posledicami morali spopasti tudi pri nas.
Ladje namreč z več tisoč potniki predstavljajo precejšnjo obremenitev lokalne turistične infrastrukture, prometa in okolja. Sploh slednje trpi zaradi izpustov ladijskih motorjev, ki jih poganjajo s tistimi naftnimi derivati, ki jih ni dovoljeno uporabljati nikjer drugje. Več naravovarstvenih organizacij je zato že pozvalo evropska pristanišča, da naj začnejo zavračati tiste prevoznike, ki ne upoštevajo osnovnih naravovarstvenih standardov.
V tokratnem lokalnem OFFsajdu se posvečamo vplivu, ki ga ima prihod teh ladij na slovensko obalo. Predvsem vplivu na zaledje pristanišča, kamor avtobusi vozijo obiskovalce na oglede in doživljanje slovenske Istre. Kot pravi predstavnica Turističnega združenja Portorož Lea Šuligoj, jih večina obišče tudi Piran.
Kot pravi, za zdaj še ne opažajo bistvenih negativnih posledic, povezanih s povečanjem števila turistov.
Ob tem povečanje turistov lahko predstavlja znatno povečanje prometa obalnih podjetij.
Da pa situacija z znatnim povečanjem turistov ni samo pozitivna, opozarja predsednica sveta Krajevne skupnosti Piran Zora Mužinić.
Glavni problem ni zgolj v številu obiskovalcev, ampak v načinu, na katerega doživljajo mesto.
Čeprav je vsaka oblika dodatnega zaslužka in možnost razvoja obale dobrodošla, se tega ne lotevamo vedno na pravi način. Prepogosto poteka vse na način:
Infrastruktura in logistične kapacitete so ob množičnem obisku povsem preobremenjene, hkrati pa minljivost in negotovost tega tipa turizma otežuje resna vlaganja v izboljšanje le-teh.
Ob vseh teh težavah Mužinić poudarja, da je priložnost, ki jo predstavlja obisk teh ladij, treba izkoristiti, a moramo pri tem najti ravnotežje med potrebami domačinov in okolja ter turistično ponudbo.
Ta kvaliteta pa trpi tudi zaradi narave gostinskega dela in zaposlovanja gostinskega kadra.
Dodaj komentar
Komentiraj