KROFF!

Oddaja
29. 11. 2017 - 17.00
 / OFFsajd

V današnjem KrOFFu se v pričakovanju lokalnih volitev prihodnje leto posvečamo pregledu lokalnih tematik. V volilno leto je z obema nogama zakorakal mariborski župan Andrej Fištravec, ki je predstavil seznam 18 gradbenih projektov s pričetkom v prihodnjem letu, ki bodo, kot pravijo na Mestni občini, “spremenili izgled mesta na bolje”. Skupna predvidena vrednost projektov je 70 milijonov evrov, od česar bo občina prispevala 32 milijonov, 25 milijonov evrov bo pristavila država, preostanek pa se bo nakapljal iz evropskih sredstev.

Največ, skoraj 18 milijonov evrov, bo mariborska občina namenila podaljšku Ceste proletarskih brigad. Med večje projekte občine se uvrščajo še skoraj deset milijonov evrov vredna obnova nabrežja Drave, malo cenejša izgradnja novih prostorov za Mestno knjižnico in šest milijonov težka prenova stadiona Ljudski vrt. Mlajšim volivcem Fištravec obljublja prenovljen skate park. O načrtovanih projektih bo občina svoje občane obvestila v brošuri z naslovom “Maribor ima priložnost”, ki bo natisnjena v 60 tisoč izvodih.  

Na drugem koncu države, v dolini Soče, je društvo Eko Anhovo na tri slovenske evropske poslance naslovilo poziv k ukrepanju glede obrata Salonit Anhovo zaradi sežiganja odpadkov in posledičnega onesnaževanja okolja. Poziv so dobili Igor Šoltes, Lojze Peterle in Patricija Šulin. Cementarna Salonita Anhovo energijo pridobiva s sežigom odpadkov, ki vključujejo avtomobilske gume, plastiko in odpadna olja. V društvu trdijo, da dovoljenje za onesnaževanje, ki ga je podjetju izdala Agencija republike Slovenije za okolje, ni skladna z evropskimi standardi. Dovoljen izpust prašnih delcev naj bi bil 3 krat večji od evropskih standardov, izpust ogljikovih oksidov štirikrat večji, izpust benzena in organskih ogljikov pa naj bi evropske standarde presegal za petkrat. Salonit Anhovo odgovarja, da njihova proizvodnja zadostuje ne le vsem evropskim standardom, temveč standardom tako imenovane najboljše razpoložljive tehnologije.

Okoljske analize Agencije za okolje in Veterinarske fakultete, ki so jih predstavili letos spomladi, niso ugotovile pretiranega onesnaževanja okolja, kot tudi ne povezave povečanih vrednosti posameznih snovi v okolju z delovanjem sežigalnice v Salonitu Anhovo. Prebivalci pa opozarjajo, da je dolina močno obremenjena že z azbestom, zato jih dodatne ekološko in zdravstveno potencialno sporne aktivnosti toliko bolj skrbijo. Situacijo pojasnjuje članica društva Eko Anhovo, ki je želela ostati neimenovana:

Izjava

Nadzorni svet Komunalnega podjetja Trbovlje in občina Trbovlje sta se znašla v konfliktu glede imenovanja novega direktorja Komunalnega podjetja. Dosedanjega direktorja Milana Žnidaršiča je Okrožno sodišče v Ljubljani na predlog županje Trbovelj Jasne Gabrič imenovalo za vršilca dolžnosti direktorja. Na drugi strani je 18. Novembra nadzorni svet podjetja  za direktorja imenoval Jožeta Pustoslemška, ko pa je ta 20. novembra prvič prišel v službo, so ga odslovili z obrazložitvijo, da v podjetju nima funkcije.

Žnidaršiču je direktorski mandat sicer uradno potekel 18. novembra, vendar glede na pogodbo ostaja v delovnem razmerju s podjetjem. Prav tako je na predlog županje in s sklepom sodišča, izdanega 23. novembra, še za vsaj pol leta imenovan za vršilca dolžnosti direktorja. Konflikt se je dodatno zaostril ta torek, ko je po Pustoslemškovih besedah v prostorih komunale naletel na Žnidaršiča v spremstvu odvetnika, s katerim sta mu preprečila opravljanje funkcije, na katero ga je imenoval nadzorni svet. Pustoslemšek, ki je kot zakoniti zastopnik podjetja registriran tudi v uradnem Ajpesovem registru, je zato poklical policijo, ki pa je naredila zgolj uradni zaznamek spora. Zaradi domnevnih kršitev je Pustoslemšek proti Žnidaršiču že vložil kazensko ovadbo. Njegovi očitki pa letijo tudi na vodstvo občine, ki naj bi v primeru imenovanja Žnidaršiča prekoračilo svoja pooblastila.

Včeraj je v Novem mestu svoja vrata odprla nova, šesta Univerza v Sloveniji. Svet nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, krajše NAKVIS, je Visokošolskemu središču v Novem mestu podelil akreditacijo za ustanovitev zasebne univerze. V okviru središča že zdaj delujejo štiri fakultete, in sicer za zdravstvene vede, za tehnologijo in sisteme, za upravljanje, poslovanje in informatiko ter za poslovne in upravne vede, ki so ob ustanovitvi postale tudi prve članice nove Univerze.

Na omenjene štiri fakultete je v letošnjem šolskem letu vpisanih nekaj več kot 600 študentk in študentov, središče pa zaposluje nekaj več kot šestdeset strokovnih sodelavcev. Po besedah Marjana Blažiča, direktorja Visokošolskega središča, želijo to razmerje enega učitelja na šest učencev vzdrževati, saj želijo Univerzo ohranjati majhno. V Novem mestu sicer delujejo še štirje drugi visokošolski zavodi, med katerimi je tudi ena državna fakulteta. Po Blažičevih besedah so tri že povabili k sodelovanju, pobude k sodelovanju pa bo, sodeč po uradni izjavi, podpirala tudi občina.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness