Krvave rane republike Haiti
Kanada je zaradi povezav z oboroženimi tolpami zamrznila premoženje treh haitijskih poslovnežev. Kanada in Združene države Amerike so v preteklih mesecih sankcionirale več pripadnikov politične in ekonomske elite, ki jih obtožujejo podpiranja tolpaškega nasilja in vpletenosti v trgovino z ilegalnimi drogami. Med tarčami sankcij se je znašlo več nekdanjih in aktualnih poslancev, poslovnežev in tudi nekdanji premier republike Michel Martelly , ki je bil na oblasti med letoma 2011 in 2016. Združene države Amerike imajo na Haitiju močan vpliv že od leta 1915, ko je ameriška vojska okupirala karibsko državo. Dvajsetletno okupacijo so izvedle z argumentom politične in gospodarske stabilizacije ter vzpostavitve miru v državi, dejansko pa so jih k temu vodili lastni finančni in politični interesi. Na Haiti se je nedavno odpravil neodvisni novinar Collin Mayfield , s katerim smo govorili za današnji OFFsajd.
Po stoletjih španskega in francoskega kolonializma so Haitijci pod vplivom francoske revolucije in razsvetljenskih idej konec 18. stoletja izvedli uspešno revolucijo, v kateri so se iz okov osvobodili sužnji. Revolucija se je končala leta 1804 z razglasitvijo neodvisne države. Od osamosvojitve se država sooča s pogostimi puči, tujim vmešavanjem v notranje zadeve in izbruhi nasilja, prav tako pa s potresi, hurikani in poplavami, ki zaostrujejo življenjske pogoje in poslabšujejo že tako slabo ekonomsko situacijo.
Humanitarna kriza državljanom najrevnejše države na zahodni polobli onemogoča dostojno življenje ter jih sili v životarjenje in borbo za kruh. Več kot 70 odstotkov 11-milijonske populacije živi pod pragom revščine, približno polovica prebivalstva pa mora preživeti z manj kot dolarjem in četrt na dan. Dostop do osnovnih dobrin, kot sta voda in gorivo, je zelo omejen. Zaradi boja za oblast med vlado in drugimi političnimi akterji, slabih gospodarskih pogojev in epidemije je v porastu nasilje tolp, po državi pa se širi tudi kolera. Preživetje večine prebivalstva temelji na pomoči nevladnih organizacij in denarju, ki ga domov pošilja haitijska diaspora.
Razlogi za humanitarno in politično krizo seveda niso novi. Ko je leta 1957 oblast prevzel avtokrat François »Papa Doc« Duvalier, je za utrjevanje svojega vpliva in utišanje opozicije ustanovil tajni policiji podobne oborožene sile, ki so z umori izpolnjevale voljo avtokrata. Duvalier se je razglasil za dosmrtnega predsednika in vladal do smrti leta 1971. Užival je podporo Združenih držav Amerike, ki so za ohranitev njegove oblasti v državo pošiljale denar, orožje in vojaške sile. Videle so ga namreč kot protiutež komunističnim gibanjem. Duvalierja je nasledil njegov sin, »Baby Doc«, ki je zaradi vsesplošne vstaje proti njegovi oblasti leta 1986 pobegnil v Francijo. Temu so sledile prve svobodne volitve, na katerih je bil izvoljen Jean-Bertrand Aristide, ki pa je bil z oblasti odstranjen po državnem udaru generala Raoula Cedrasa. Cedras je po pritiskih Združenih držav Amerike leta 1994 odstopil, vrnil se je Aristide. Uvedel je številne reforme, med drugim v šolstvu in sodstvu, in bil leta 2001 ponovno izvoljen. Bil pa je obtožen korupcije, kar je njegovo legitimnost postavilo pod vprašaj. Vrsta neuspelih pučev je sprožila konflikt med haitijskimi oboroženimi skupinami, po še enem državnem udaru pa je Aristide leta 2004 zbežal z otoka. Z namenom vzpostavitve varnosti in miru so v državo prispele mirovne sile Združenih narodov, ki so tam ostale do leta 2017. Vojaki, ki so sodelovali v misiji Združenih narodov, so pogosto posiljevali in fizično napadali lokalno prebivalstvo. Več pove Mayfield.
Michela Martellyja, nekdanjega premierja republike Haiti, obtoženega podpore tolpaškemu nasilju, je leta 2017 nasledil Jovenel Moïse, ki je bil lani tarča atentata. V lastnem domu ga je ubila skupina oboroženih moških, ki se je predstavljala kot ameriški urad za boj proti drogam, znan kot DEA. Nekaj Moïsovih morilcev, ki jih je policija izsledila, je imelo kolumbijsko državljanstvo. Zato so se pojavile špekulacije, da so v atentat vpletene organizacije, ki se ukvarjajo s preprodajo drog. Preprodajalcem naj bi Moïse stopil na žulj z namero, da razkrije njihovo delovanje.
Moïse je imel kot predsednik dobre odnose s federacijo tolp G9, ki je nastala leta 2020. Ustanovil jo je nekdanji policist Jimmy Chérizier, ki nosi ulični nadimek Barbecue. Po poročilih nevladnikov je obstajal dogovor med vlado in federacijo, ki je omejeval pregon tolp pod pogojem, da te ohranjajo mir na ulicah otoške države. Jimmy Chérizier je takoj po Moïsovi smrti pričel z mobilizacijo ljudi za proteste, na katerih so zahtevali pregon morilcev. Nekaj tednov po Moïsovi smrti je G9 pričela z oboroženo mobilizacijo in prevzela nadzor nad soseskami. Haitijski politični in ekonomski eliti je napovedala vojno.
G9 in ostale rivalske tolpe so tako postale politični akterji v državi, kjer trenutno vlada premier Ariel Henry, ki je na oblast brez izvolitve prišel po atentatu na Moïsa.. Zaradi spopadov med tolpami za nadzor nad soseskami je umrlo več sto ljudi, med njimi mnogo naključnih mimoidočih.
Tolpa G9 je pozno poleti začela z blokado skladišča goriva v prestolnici Haitija Port-au-Prince. Federacija tolp se je za blokado odločila zaradi nasprotovanja vladnim podražitvam goriva. Blokada je trajala skoraj dva meseca, kar je povzročilo gromozanske probleme v celotni logistiki in transportu v državi. Bencinske črpalke so ostale brez goriva, vozniki so brez dela stradali. V istem času se je začela tudi ponovna epidemija kolere zaradi nemogočega vzdrževanja higiene v večini naselij na Haitiju.
Ariel Henry je med blokado pred dvema mesecema zaprosil za tujo intervencijo, čemur pa mednarodna javnost oziroma Združene države Amerike vsaj do sedaj niso ugodile.
OFFsajd je s pomočjo Perota pripravila vajenka Lara.
foto: Collin Mayfield
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj