Kurtijevo Brezvladje
Kosovsko ustavno sodišče je začasno ustavilo izvajanje odloka predsednice Vjose Osmani o razpustitvi parlamenta, ki ga je razpustila, potem ko poslanci niso uspeli izvoliti novega predsednika države. Sodišče je razsodilo, da predsednici in skupščini do 31. marca prepoveduje sprejemanje odločitev v skladu z odlokom, sprejetim 6. marca. Osmani je pred dvema tednoma razpustila parlament, v katerem je imela večino vladajoča stranka Samoopredelitev pod vodstvom premierja Albina Kurtija, s čimer se je še poglobila kosovska politična kriza, ki se vleče že od rednih parlamentarnih volitev februarja lani. Že takrat so imele stranke težave z oblikovanjem koalicije, Samoopredelitvi, ki je dobila večino, dobrih 40 odstotkov glasov, po rednih volitvah namreč ni uspelo oblikovati vlade. Temu je sledil razpis izrednih parlamentarnih volitev, ki so potekale decembra lani, na njih pa je ponovno slavila Kurtijeva Samoopredelitev, ki ji je tokrat uspelo sestaviti vlado.
Politično dogajanje na Kosovem oriše sogovorec, Isak Vorgučić, direktor radia KIM.
Trenuten razpust parlamenta je posledica njegove nesklepčnosti pri imenovanju predsednika države, položaja, ki na Kosovu ni voljen neposredno. Med kandidati ni bilo trenutne predsednice Osmani, edina kandidata sta bila iz vrst stranke Samoopredelitev, in sicer Glauk Konjufca ter Fatmire Mulhaxha-Kollçaku. Od 120 poslancev je bilo na seji prisotnih zgolj 66, zaradi česar poslanci sploh niso glasovali. Ker pa ustava predvideva, da mora vlada izvoliti novega predsednika 30 dni pred iztekom mandata trenutnega predsednika, je Osmani razpustila parlament, pri čemer ni jasno, ali ima sploh ustavno pravico, da to stori. Podrobneje sogovorec.
Med predsednico im premierjem že nekaj časa prihaja do razhajanj, kar je najbolj vidno v njunem različnem odnosu do Združenih držav Amerike. Kurti se je namreč v zadnjem letu oddaljil od položaja vlade Donalda Trumpa glede kosovske politike, zaradi česar je vlada ZDA septembra lani suspendirala strateški dialog s Kosovom. Predsednica Osmani pa je bila tista, ki je igrala vlogo zanesljivega partnerja ZDA v kosovski politiki. To je dosegla s sodelovanjem na prvem srečanju Odbora za mir ter z več srečanji z uradniki v Washingtonu, kadar so se odnosi med državama zaostrili.
Če dejansko pride do volitev, se po mnenju Vorgučića zaradi razhajanj med Osmani in Kurtijem obeta obrat v kosovski politiki.
Ob tem se porajajo vprašanja glede točne vloge predsednice v politični ureditvi Kosova. Njen položaj je namreč predvsem simboličen in načeloma nima dovolj moči, da bi vplivala na premierja in odločitve vlade. Več sogovorec.
Ne glede na to, kaj odloči ustavno sodišče, ima stranka Samoopredelitev sicer tehnični mandat do izvedbe volitev. Po sogovorčevem mnenju gre tako pri celotni kalvariji glede izbire predsednice predvsem za zagotovitev tehničnega mandata za Kurtija.
Tehnični mandat bo sicer Kurtijevi vladi omogočil popolnoma nemoteno delovanje, saj vlade, ki imajo zgolj tehnični mandat, tako na Kosovu kot v širši regiji židane volje sprejemajo zakone, izvajajo pomembne odločitve in opravljajo delo dejanske vlade, ne glede na to, ali jim to zakonodaja sploh dovoljuje.
Dejstvo, da lahko ne glede na to, ali je parlament razpuščen ali ne, vlada dejansko izvaja odločitve, pa opominja tudi na to, da z današnjim dnem vstopa v veljavo zakon o tujcih. Slednji od vseh tujih državljanov, ki vstopajo na Kosovo zaradi dela, študija ali združevanja družin, zahteva potrdilo o prebivanju, vozila s tujimi registrskimi tablicami pa bi lahko bila na Kosovu prisotna zgolj tri mesece. Zakon je pravzaprav nadaljevanje spora med Kosovom in Srbijo, v okviru katerega so kosovske oblasti na severu države v večinsko srbskih občinah zaprle več srbskih institucij, kot so banke in pošte. V skladu z zakonom srbska manjšina, ki opravlja delo in študij v vzporednih institucijah na Kosovem, ki jih kosovska vlada ne priznava, od vlade ne bi mogla dobiti dovoljenj za prebivanje.
Da gre pri vprašanjih glede parlamentarnih volitev in delovanja vlade ter parlamenta na Kosovem za precej brezpredmetna vprašanja, ki se ne dotikajo dejanskega življenja ljudi, nam pove tudi Vorgučić.
Zakon je sicer po srečanju med Albinom Kurtijem in posebnim odposlancem Evropske unije za dialog med Srbijo in Kosovom Petrom Sorensenom stopil v veljavo v okrnjeni obliki. Kurti je napovedal, da bo v polno veljavo zakon stopil šele čez 12 mesecev ter da vlada v sodelovanju z večinsko srbskimi občinami že pripravlja ukrepe, ki bi srbski manjšini olajšali dostop do dovoljenj za prebivanje. Odločitev o takšnem izvajanju zakona pa je bila izvedena dva tedna po razpustitvi parlamenta, v času, ko bi morala kosovska vlada opravljati zgolj tekoče posle. Delovanje parlamenta torej ostaja v limbu, sprejemanje zakonov pa se nemoteno nadaljuje.
Dodaj komentar
Komentiraj