Lekarniški biznis
Stranka modernega centra utrjuje svoj spoštovani liberalni položaj znotraj koalicije s predlogom novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi prinesel deregulacijo lekarniške mreže. Predlog zakona bodo v četrtek obravnavali na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, v parlamentarni postopek pa je bil vložen februarja letos. Pri SMC-ju predlagajo preureditev lekarniške mreže na primarni ravni, in sicer na podlagi dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne. Takšna preureditev bi pomenila manj lekarn na podeželju in več v mestih. Razlika bi bila seveda najbolj izrazita v Ljubljani, kamor se vsak dan na delo pripelje več kot 130 tisoč ljudi. Druga pomembna novost je ponovna možnost vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti, kar pomeni, da bi bilo spet dovoljeno lastniško povezovanje med veletrgovino z zdravili in lekarnami. O problematičnosti novele predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije Damir Domjan.
Obstaja torej bojazen, da bi se število lekarn v mestu dolgoročno nepotrebno povečalo, medtem ko bi se bile lekarne na obrobju primorane zapreti, kar bi privedlo do neenakega dostopa do zdravil. V predlogu novele je namreč med drugim predvidena možnost, da se s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oziroma podružnice tudi na razdalji, krajši od štiristo metrov na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih območjih, če to narekujejo potrebe prebivalstva. Novosti so potemtakem mišljenje z znano tržno logiko: kjer je več povpraševanja in več ljudi, tam se bolj splača odpirati lekarne. Do takšnih ukrepov na področju zagotavljanja zdravil so skeptični tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, na kateri Združenje zasebnih lekarn nasprotuje predlagani noveli. O pomanjkljivosti deregulacije govori Matija Centrih, predsednik združenja.
Na verjetno neenakopravnost ljudi pri preskrbi z zdravili, če se novela sprejme, opozori tudi Mirjana Gašperlin, profesorica na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in predsednica strokovne komisije na fakulteti. Ob tem pa pojasni še, kako so se podobne prakse obnesle v tujini.
Gašperlin poudari, da lekarna ni zgolj dobaviteljica zdravil, temveč zagotavlja tudi dodatne zdravstvene storitve. To pomeni, da farmacevt ljudem nudi strokovno znanje glede varne, učinkovite in racionalne uporabe zdravil. Lekarna je tako pomemben člen v sistemu javnega zdravstva, ki mora biti vsem prebivalcem enako dostopen.
Dodatna novost, ki se sicer ne izpostavlja toliko in je povezana z mrežo lekarn, je odprava omejitve soustanavljanja javnih lekarniških zavodov samo na sosednje občine. Pojasni Domjan.
Osamljeno med podporniki novele je Združenje mestnih občin Slovenije, kamor spada tudi Mestna občina Ljubljana. Po Zakonu o lekarniški dejavnosti iz leta 2016, ki ga je prav tako predlagala SMC oziroma takratna vlada Mira Cerarja, bi se morale vertikalne povezave prekiniti, vendar so poslanci večkrat podaljšali rok, nazadnje do konca leta 2021. Obravnavana novela torej poskuša razveljaviti odločbe iz leta 2016. Javni zavod Lekarna Ljubljana, katerega ustanovitelj je občina Ljubljana, je temu naklonjen, saj ima v lasti veletrgovsko družbo LL Grosist, s katero je vertikalno povezan. Lekarna Ljubljana je zakonsko določbo, ki prepoveduje vertikalne povezave, celo izpodbijala na ustavnem sodišču, vendar ni bila uspešna. O naklonjenosti noveli in razlogih za to podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek.
Sindikat farmacevtov ob možnosti ponovnega vertikalnega povezovanja opozori na pritisk grosista, torej veleprodajalca, pri prodajanju njegovih izdelkov v lekarni, s katero je povezan.
Crnek nadaljuje, zakaj zakon na občini podpirajo z vidika preureditve lekarniške mreže, ki ji drugi očitajo deregulacijo.
Najmočnejša vertikalna integracija obstaja, kot rečeno, med Lekarno Ljubljana in njenim grosistom LL Grosist. Mariborske lekarne pa so povezane s Farmadentom. A tudi drugi grosisti so tesno povezani z lekarniško dejavnostjo. Kot se je pokazalo pri propadu zasebne lekarne na Bledu, nekatere lekarne pri grosistih najemajo svoje prostore. Po ugotovitvah časopisa Delo ima Kemofarmacija v lasti 17 nepremičnin, v katerih delujejo lekarne, Salus pa 13.
Lekarna Ljubljana je sicer svoj močni položaj izkoristila za širitev po okolici glavnega mesta, kjer je odprla številne podružnice. Po zakonu, ki se sedaj spremlja, še preden je začel veljati, bi vse te občine kot ustanoviteljice morale vstopiti v družbo Lekarna Ljubljana. Seveda so to občine, iz katerih prihaja večina dnevnih migrantov.
Manjše zasebne lekarne skrbi, da bi, če se lekarniška dejavnost deregulira na način, kot ga predvideva predlagana novela, poleg obeh velikih vertikalno integriranih lekarniških mrež na trg vstopili tudi ostali grosisti, recimo Salus in Kemofarmacija, ki bi poskusili zgraditi svojo mrežo. Tako bi dejavnost zaznamoval predvsem konkurenčni boj med velikimi podjetji, ki bi lahko uporabili svoje vzvode moči na trgu zdravil. Seveda pa bi bila ta nova podjetja tudi v zasebni lasti in njihovi dobički posredno ne bi podpirali javnega zdravstva, kot naj bi to vsaj načeloma počele Lekarna Ljubljana in Lekarne Maribor.
Dodaj komentar
Komentiraj