Ljubljanske drevesne primadone
Pričelo se je dolgo pričakovano in mogoče najpomembnejše glasovanje v letošnjem letu. Po evropskih volitvah, izboru za Miss Slovenije, Miss Earth Slovenije, Miss koral in še mnogimi lepotnimi tekmovanji, bo Slovenija 28. novembra postala bogatejša za Drevo leta 2019. Kandidate je izbrala Mestna občina Ljubljana, zmagovalca pa boste izbrali prav vi, spoštovana javnost. Glasovanje na spletni strani MOL poteka do 20. novembra tako da le urno izberite svojega favorita. Predstavimo kandidate:
Divji kostanj na Celovški cesti 264!
Stebrasti hrast na Slovenski cesti 19!
Kavkaški krilati oreškar v Miklošičevem parku!
Lipa na Borštnikovem trgu!
Platana na Streliški ulici!
Pokopališka pobešava vrba na križišču Ižanske ceste in ulice Livada!
Projekt Drevo leta 2019 bo Mestno občino Ljubljana približal nagradi pobude Tree Cities of the World. Pobuda poskuša mesta po celotni Evropi ozavestiti o pomenu dreves v urbanem okolju in poskrbeti za trajnostno upravljanje in negovanje gozdov in dreves v mestih. Cilje projekta predstavi arborist na javnem podjetju VOKA Snaga Ljubljana in član organizacijskega odbora projekta Drevo leta 2019 Nejc Praznik.
Ljubljana tudi sicer precej dobro skrbi za svoja drevesa, meni Praznik, največjo nevarnost pa predstavlja tako imenovano obglavljanje dreves.
Na javnih površinah so nevarna predvsem gradbena dela v bližini dreves, opozarja Petja Pirnat iz Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet v ljubljanski mestni upravi.
Drevo, ki bo osvojilo laskav naslov, bo seveda prevzelo tudi določene odgovornosti. Ozaveščalo bo ljubljansko javnost o vlogi dreves v mestih in pomenu skrbi zanje. Seveda mora za takšno vlogo zadostovati številnim kriterijem. Praznik predstavi po katerem ključu je odbor izbral letošnja nominirana drevesa.
Podobna tekmovanja potekajo tudi na evropski ravni. Evropska komisija v sodelovanju z organizacijami Environmental Partnership Association, European Landowners Organisation in TeraPark izbira Evropsko drevo leta že sedem let. Aktualna princeska dreveska Evrope je mandljevec iz Snežnega griča blizu madžarskega mesta Pécs.
Slovenija doslej ni sodelovala. Nacionalno tekmovanje za najboljše in najlepše drevo ne obstaja. Reprezentativno verjetno ne bo niti lokalno zamejeno ljubljansko tekmovanje. Slovenija je namreč bogata v estetski in zgodovinski vrednosti dreves - najznamenitejša je verjetno Najevska lipa z največjim obsegom v Sloveniji, ki šteje že 700 pomladi. Še na mnoge letnice!
Mestna občina načrtuje, da se bo izbor za Drevo leta vkoreninil in bodo projekt izvajali vsako leto. Dreves je namreč še veliko.
Podelitev nagrade ne bo glamurozna, saj imajo drevesa raje skromnost. Vse bo potekalo v luči ozaveščanja in opozarjanja na pomen urbanih dreves.
Tudi nasploh je Drevo leta precej skromen projekt, vsaj kar se tiče financ. Petja Pirnat pojasni, da občina ne bo utrpela večjih finančnih obremenitev.
Drevesa v urbanem okolju imajo mnogo pozitivnih učinkov. Nejc Praznik opiše, kako je kulturno-zgodovinska vrednost prepletena z okoljevarstveno in bivanjsko značilnostjo dreves.
Da se boste, drage poslušalke in poslušalci, lažje odločili, smo pripravili javnomnenjsko anketo in poljudne opise vseh nominiranih dreves. Najprej smo se ustavili pri stebrastem hrastu na Slovenski cesti, ki mimoidočim prinaša veselje v življenje.
Tudi kavkaški krilati oreškar v Miklošičevem parku ima - kot vse kaže - izredno dobre možnosti za zmago.
Za razburljiv zaključek tekmovanja pa bo zagotovo poskrbela stara lipa na Borštnikovem trgu, po kateri je ime dobila tudi bližnja oštarija Pod lipo, ki je ta čas že zaprla svoja vrata. V veliko boljšem stanju ni niti drevo.
Preostala nominirana drevesa so do zaključka redakcije na žalost samevala. Nejc Praznik je medtem že izbral svojega drevesnega favorita.
Za Petjo Pirnat pa so vsa drevesa zmagovalci.
Ne glede na to, katero drevo bo kronano z lento Drevo leta 2019, opozarjamo, da je lepota relativna. Veliko pomembnejše je, kaj drevo nosi v sebi - drevesa namreč omogočajo preživetje pticam, lubadarjem, namišljenemu ljudstvu Na’avi, pa tudi glivam. Vsako drevo je pomembno, ne glede na bujnost njenih krošenj, obsega debla ali zimzelenosti.
Dodaj komentar
Komentiraj