Lula Livre*
Brazilsko vrhovno sodišče je v ponedeljek ovrglo korupcijsko obsodbo bivšega brazilskega predsednika Luiza Ignacia Lula da Silve. Lula, ki je najdominantnejša brazilska politična osebnost zadnjih dvajsetih let, je največjo državo in gospodarstvo Latinske Amerike vodil med letoma 2003 in 2010, v času ekonomske konjunkture. Bivši sindikalist, ki je v mladosti pri delu v tovarni izgubil mezinec, je v času svojih dveh mandatov izvedel osupljiv proces socialne mobilnosti. 29 milijonov Brazilcev se je prebilo v srednji razred, nizka brezposelnost, daljše povprečno šolanje, socialni programi, kot sta Fome zero ali ničelna lakota in Bolsa familia ali družinski dodatek, pa so dramatično izboljšali življenja deprivilegiranih Brazilcev.
Kljub temu je njegov prihod na oblast zgodba o kompromisih. Trikrat je neuspešno kandidiral za predsednika, dokler ni prilagodil svojega tona, omilil svojih radikalnejših pogledov in sklenil dogovora s predstavniki interesov kapitala. Po končani politični genezi je obveljal za enega konservativnejših latinskoameriških levičarjev. Izjavil je, da bi »Jezus, če bi prišel v Brazilijo, moral skleniti dogovor tudi z Judežem«.
Ob koncu svojega drugega mandata je imel okrog 90-odstotno podporo. Bivši ameriški predsednik Barack Obama mu je na nekem dogodku segel v roko in ga pohvalil, da je najpopularnejši politik na svetu. Nasledila ga je Dilma Rousseff, ki jo je izbral za naslednico in ki je še naprej uživala zavidljivo popularnost.
Potem pa je po padcu cene surovin na svetovnih trgih leta 2015 prišla ekonomska kriza. Kompromisni politični ekvilibrium, ki je obstajal med Delavsko stranko Dilme Rousseff in Lule na eni strani ter interesi privilegiranih elementov brazilske družbe na drugi, je temeljil na gospodarski rasti. Nezadovoljstvo se je manifestiralo v izrazito antikorupcijskem razpoloženju. Pojasni profesor Anthony Pereira z londonskega King’s Collegea.
Konec ekonomske konjunkture je pomenil kulturni obrat, ki je politično pozornost delavcev z urbanih središč bogatejšega jugovzhoda države preusmeril k poudarjanju horizontalnih hierarhij po spolu, rasi in spolni orientaciji v maniri kulturnega boja, ki ga poznamo tudi pri nas. Bolsonarova rešitev brazilske politične enačbe je bila dvojna. Nezadovoljstvu srednjega sloja z ekonomskim položajem Brazilije v svetovni delitvi dela, temelječim na izvozu surovin, ki ni omogočal veliko služb za srednji razred, se je pridružila nova sila, reakcionarni delavci.
Vrnimo se na začetek težav Delavske stranke, poznane pod kratico PT. Protikorupcijski val se je začel kot splošno nezadovoljstvo Brazilcev zaradi pravne neenakosti politične elite. »Rodil« je kriminalno preiskavo, imenovano operacija Lava Jato ali Avtopralnica.
Marca 2014 se je v policijski preiskavi znašlo več pomembnih brazilskih politikov, med njimi tudi Lula. Preiskovalni organi so najprej obravnavali močno razvejano shemo pranja denarja, kmalu pa so pod drobnogled vzeli sume korupcije v državnem naftnem podjetju Petrobras, ki so vodili v sam državni vrh. Kot se je izkazalo, je Lula v zameno za sklenitev državnega posla s Petrobrasom prejel trinadstropno stanovanje v letovišču Guarujá.
Lula je bil leta 2017 v enem izmed ločenih postopkov zaradi korupcije obsojen na 12-letno zaporno kazen. V ječi je preživel 580 dni, preden je novembra 2019 odkorakal iz zapora, potem ko je vrhovno sodišče s šestimi glasovi za in petimi proti odločilo, da je posameznika dovoljeno zapreti le, če so izčrpane vse pravne možnosti na višjih instancah. Sodišče je presodilo, da je šlo v teh primerih za neustavno prakso, ki je kršila načelo posameznikove nedolžnosti, dokler mu krivda ni dokazana.
Da je imela Avtopralnica političen priokus, se je najbolj izrazito kazalo pri sodniku, ki je obravnaval Lulo, Sergiu Moru. Moro je trenutno zaradi pristranskega sojenja predmet preiskave vrhovnega sodišča.
Ponedeljkova odločitev vrhovnega sodnika Edsona Fachina, da razveljavi Lulovo obsodbo, je kompleksna in nenavadna. Fachin je namreč razsodil, da Luli ne bi smeli soditi v mestu Curitiba, temveč v prestolnici Brasilia. Odločitev ne pomeni oprostitve, saj lahko Luli ponovno sodijo, pomeni pa, da bo najverjetneje lahko kandidiral na predsedniških volitvah naslednje leto, saj trenutno velja za nedolžnega.
Preklic Lulove obsodbe ima pomembne nastavke za prihodnost brazilske politike. Lula je po nekaterih anketah popularnejši kot Bolsonaro in njegov prvi nastop je imel spravljiv podton, a je pred njim izziv, kako znova doseči nekdanjo popularnost.
Lulova vrnitev predstavlja nevarnost za poglobljen konflikt s silami tradicije, še posebej z vojsko. Demoni brazilske zgodovine, še posebej senca vojaške diktature, vse bolj postajajo prizvoki, ki bi lahko vplivali na prihodnost.
Vprašanje, kakšna bo nova politična enačba, ki bo vzniknila iz naslednjih predsedniških volitev leta 2022, ostaja odprto. Bolsonaro za razliko od ostalih desnih populistov ni vodil politike protekcionizma in ekonomskega nacionalizma, problemi ekonomske negotovosti pa ostajajo. Ali ga bodo hranili ali pa bodo Lulo ponovno ponesli na oblast na valu nezadovoljstva, bomo šele videli. Jasno pa je, da bodo kot tektonska, podtalna sila ostali interesi kapitala. Kdor koli bo zmagal v kulturni vojni, bo moral dobiti njihov blagoslov.
*Slogan za izpustitev Lule iz zapora, za kar si je prizadevalo gibanje njegovih podpornikov (Movimento Lula Livre).
Dodaj komentar
Komentiraj