Makedonija v neznanih vodah
Nikola Gruevski, dolgoletni makedonski premier in predsednik največje tamkajšnje stranke VMRO-DPMNE, je ob izteku roka za sestavo vlade predsedniku Gjorgeju Ivanovu vrnil mandat. Ta mu je bil podeljen kot vodji stranke z največ zbranimi glasovi na predčasnih parlamentarnih volitvah enajstega decembra lani. Njegova stranka je na omenjenih volitvah, ki smo jih podrobneje pokrili v nedavnem Balkan ekspresu, osvojila 51 sedežev v 120-članskem parlamentu, dva več od opozicijskih socialdemokratov, krajše SDSM.
Vsota števila poslancev VMRO in največje albanske stranke Demokratske zveze za integracijo, krajše DUI, je nakazovala na ponovno vzpostavitev sicer šibke koalicije z 61 sedeži. DUI in VMRO sta skupaj vladali do januarja lani, ko je bil po dlje časa trajajoči politični krizi podpisan tako imenovani Pržinski sporazum, ki je vzpostavil prehodno vlado, v kateri je določena ministrstva obvladovala tudi opozicija.
Kot vse kaže, pa te koalicije vsaj zaenkrat ne bo. DUI je dobesedno pet pred dvanajsto Gruevskemu sporočil, da se niso mogli poenotiti glede vstopa v vlado. Stranki sta se domnevno poenotili glede izboljšanja položaja albanščine na nivoju celotne države, zataknilo pa naj bi se pri delu specialnega državnega tožilstva. Pojasnjuje Blagoje Kuzmanovski z Radia Svobodna Evropa.
Specialno državno tožilstvo je bilo vzpostavljeno v skladu s Pržinskim dogovorom in preiskuje večinoma člane VMRO, ki so bili v prisluhih, objavljenih s strani SDSM leta 2015, ujeti pri raznih nečednih poslih.
Gruevski je predsednika in političnega zaveznika Ivanova že javno pozval, naj razpiše nove predčasne volitve, vodja opozicijske SDSM Zoran Zaev pa meni, da je edino logično, da se mandat za sestavo vlade podeli njemu. Makedonska ustava je na tej točki nejasna.
V preteklosti se je Makedonija enkrat že znašla v podobni zagati, a v bistveno drugačnih okoliščinah, kot pojasnjuje Tamara Chausidis z novinarske mreže BIRN.
Ime, ki se najpogosteje omenja kot morebitni drugi v vrsti mandatarjev iz VMRO-DPNME, je aktualni minister za zunanje zadeve Nikola Poposki. Več o njem pove Kuzmanovski.
Zaev iz SDSM medtem vztraja, da je sposoben sestaviti vlado, a kot kaže, ne bo dobil priložnosti. Chausidis sama sicer ne vidi scenarija, v katerem bi Poposki postal novi mandatar. Temu, kot kaže, nasprotujejo na obeh političnih polih.
Chausidis še dodatno pojasni, zakaj in kako razpis novih volitev morda celo ustreza največji makedonski in albanski stranki.
Pržinski sporazum je predvidel prehodno vlado le do razglasa rezultatov predčasnih volitev. Od takrat so ministrstva, ki jih je nadzoroval SDSM kot garant proti volilnim prevaram, spet pod okriljem VMRO-DPMNE. Kuzmanovski je tudi mnenja, da VMRO predčasne volitve predlaga v upanju na več sedežev.
Za konec se Chausidis sprašuje, ali ne gre nemara za zavlačevanje s strani VMRO, s čimer bi si zagotovila vsaj delni nadzor nad specialnim tožilstvom do izteka njegovega 18-mesečnega mandata v juniju. Podaljšanje le-tega se ne zdi precej verjetno, VMRO je že večkrat javno nastopil proti njegovem delovanju, ki ga vidi kot podaljšano roko opozicije in mednarodne skupnosti.
Dodaj komentar
Komentiraj