Makedonski korenček in bolgarska palica
Makedonija in Evropska unija. Makedonija v Evropski uniji. Dolg in naporen odnos, ki se je z leti spremenil v frustrirajočo dirko z ovirami, vse bolj podobno odisejadi. Po dolgotrajnem grškem vetu glede imena države, razrešenim s prespanskim sporazumom leta 2018, ko se je Makedonija uklonila zahtevam Grčije in svojemu imenu dodala specifikacijo "Severna", proces priključitve Evropski uniji zdaj blokira Bolgarija. Njen jasno izrečeni “NE” glede nič manj spornega vprašanja zgodovinske dediščine makedonskega jezika in identitete večina Makedoncev težko razume.
Po več grožnjah vlade Bojka Borisova je bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharieva 17. novembra na zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU z besedami “Skopje še ni pripravljeno” sporočila, da Bolgarija vlaga veto na začetek pristopnih pogajanj Makedonije k Evropski Uniji. V izjavi je pojasnila, da Bolgarija Severni Makedoniji ne izpodbija pravice, da sama definira svoj narod in imenuje jezik, ne more pa se strinjati s tem, da ta pravica, kot so se izrazili v Sofiji, temelji na sovraštvu, potvarjanju zgodovine in zanikanju Bolgarije. Izjavo komentira Vladimir Pivovarov, nekdanji pripadnik makedonske Varnostno-obveščevalne službe.
Teden dni pred tem je na vrhu EU-Zahodni Balkan, ki je v okviru berlinskega procesa preko spleta potekal v Sofiji, Bolgarija predstavila memorandum, ki ga je poslala vsem članicam Evropske unije. V njem navaja stališče, da sta makedonski jezik in narod umetni tvorbi iz časa nekdanje komunistične Jugoslavije. Trdi, da je makedonski jezik dialekt bolgarskega, kot možno rešitev spora pa predlaga poimenovanje v »uradni jezik Republike Severna Makedonija«. Ta ofenzivna formulacija bo najtrši oreh pri pogovorih za umik bolgarskega veta. Pojasnjuje Angel Petrov, urednik bolgarskega časnika Novinite.
Drugi bolgarski očitek Makedoniji je makedonska nacionalna identiteta. Po navedbah Sofije so si makedonski narod leta 1940 izmislili bolgarski komunisti in stalinistična Moskva, ki so Bolgare v Makedoniji prisilili, da so se izrekli za Makedonce. V memorandumu med drugim piše tudi, da je bilo leta 1944 v Makedoniji ubitih, zaprtih, pregnanih in interniranih v koncentracijska taborišča okrog 100.000 Bolgarov, ki se niso izrekli za Makedonce. Več Pivovarov.
Očitki Bolgarije Makedoniji izhajajo iz njenega domnevnega nespoštovanja sporazuma o prijateljstvu, dobrososedskih odnosih in sodelovanju, ki sta ga državi pod vodstvom tedanjega premierja Makedonije Nikole Gruevskega in bolgarskega premierja Bojka Borisova podpisali avgusta 2017. Sporazum je predvideval revizijo skupnih zgodovinskih dejstev in medsebojno usklajeno nacionalno zgodovino na področju ozemlja, jezika, zgodovinskih osebnosti itd. Več Petrov.
Za obravnavo vprašanj in izvršitev določb so bile ustanovljene mešane komisije. Zapletlo se je pri strokovni komisiji za zgodovinska in izobraževalna vprašanja. Ta ni mogla doseči kompromisa o velikih zgodovinskih osebnostih, ki si jih prisvajajo tako Bolgari kot Makedonci. Za pojasnitev slednjega vzemimo za primer generala Goce Delčeva, pobudnika in ideologa makedonskega in traškega revolucionarnega gibanja iz konca 19. stoletja, ki je pozneje sodeloval pri ustanovitvi Notranje makedonske revolucionarne organizacije, krajše VMRO. Po makedonskem tolmačenju se je Delčev boril za politično samostojnost Makedonije, pojasnjuje Pivovarov.
Bolgari pa verjamejo, da je s svojimi vojaškimi akcijami preprečil ekspanzijo Ostomanskega imperija v Bolgarijo. Oboji si ga prisvajajo kot narodnega heroja. Angel Petrov opozarja, da gre pri tem na eni strani za vprašanje nacionalne identitete.
Na drugi strani pa za vprašanje skupne zgodovine.
Bolgarski trenutni kulturni imperializem ni presenetljiv. Najrevneješa država EU z visoko stopnjo kriminala in politične korupcije ni le v politični, temveč tudi v socialni in gospodarski krizi. Pandemija COVID-19 je nazorno pokazala vse anomalije oblasti. Veto lahko tako razumemo kot populistično orodje za utrditev trenutne koalicije. Pisanje memoranduma je spodbudila bolgarska koalicijska stranka VMRO, ki je po protestih julija letos potrebovala preprost povezovalni element za utrditev podpore vladi in ga našla v nacionalnem sentimentu.
Bolgarski veto, če ga država ne bo umaknila, ima lahko za Makedonijo precejšnje posledice. Premier Zoran Zaev je priključitev Evropski uniji postavil za ključno nalogo v svojem mandatu. Prekinitev priključitvenih pogajanj bi lahko zamajala stabilnost v njegovi vladi, ki jo poleg koalicije devetih strank v njegovi zvezi Socialdemokratske unije sestavljata še albanski Demokratska unija za integracijo in Demokratska stranka Albancev.
Po začetnem zatišju je Zaev zavzel spravljiv ton in ponovno sprožil pogovore z Bolgarijo v smeri sprejemanja novih zavez iz memoranduma in prijateljskega sporazuma. A potrpežljivost volivcev in volivk je omejena. Na protestih so namreč jasno povedali, da, “makedonska identiteta in jezik niso in nikoli ne bodo predmet pogajanj”.
Največji poraženec spora med Sofijo in Skopjem pa bo kredibilnost širitve Evropske unije z državami Zahodnega Balkana, strateško prioritetnimi novo pridruženimi članicami.
Vse države članice EU v regiji – Grčija, Madžarska, Bolgarija, Romunija in Hrvaška – so v konfliktu s kandidatkami. Gre za ozemeljske težnje, potek in rezultat medsebojnih vojn, skupne zgodovinske osebnosti in priznavanje ali zanikanje narodnostnih manjšin. Če bodo ta vprašanja pogoj za članstvo, lahko to precej oteži, če ne celo ustavi širitev Evropske unije na Balkanu.
Morda je tako le napočil čas za premislek, ali je mehanizem soglasja pri pristopih potencialnih novih članic sploh smiseln, če ta njihovo evropsko usodo postavi za talca kratkovidnih političnih iger moči, ki nimajo veliko skupnega z duhom in strateškimi prednostnimi nalogami Evropske unije.
Dodaj komentar
Komentiraj