Na pogorišču prvomajskih kresov
S temi besedami je zbrane na sinočnji proslavi ob prazniku dela nagovorila predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc. Na jasi pod turnom cerkve Marijinega oznanjenja so zbrane mlade zaposlene in nezaposlene, starejše delavce in delavke ter upokojenke in upokojence v pričakovanju koncerta Rock partizanov k ohranjanju duha upora vstalih čikaških delavcev spomnili še generalni sekretar Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Bojan Hribar, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Ta je izpostavila tradicionalni pomen sindikalnega organiziranja na Slovenskem ne samo za zaposlene, temveč tudi za tiste, ki so to bili, in tiste, ki bodo to še postali.
Govorom sindikalistov, ki so se zavezali k borbi za pravice vseh delavk in delavcev po oblikovanju nove vlade, je tokrat ploskalo manj ljudi kot lani. Tudi kres so pogasili že malo po polnoči in mnogi so se odpravili spat. Nekateri zato, ker so morali zgodaj zjutraj vstati za delo, drugi zato, ker so želeli jutro pričakati na istem mestu ob pozdravu ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Po govoru našega najljubšega župana smo se odločili, da se s pogorišča prvomajskega kresa na Rožniku raje odpravimo med ljudi in jih postavimo na prvo mesto. Tiste, ki prvega maja ne morejo praznovati z ne-delom, tiste, ki jih sindikalne pravice pogostokrat ne dosežejo, so jim kratene ali pa popolnoma onemogočene. Povprašali smo jih o prazniku dela in pomenu sindikalnega organiziranja. Dijakinjo B. smo srečali na Ljubljanskem gradu, kjer je čakala skupino turistov, da jim razkaže to znamenitost. O prazniku dela je povedala:
B. je zaposlena prek študentskega servisa in na minimalni urni postavki. Kljub temu, da je preko napotnice opravljala že številna dela, si ne predstavlja dobro, kaj pomeni sindikalno organiziranje in kakšne bonitete prinaša delavkam in delavcem. To nam pojasni Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus, ki združuje različne mlade zaposlene v rednih in prekarnih delovnih razmerjih.
Sindikat Mladi plus si za svoje člane prizadeva doseči, da dostojno delo spet postane vrednota in da bomo mladi v prihodnosti zaposleni za nedoločen čas.
Seveda pa neregularne oblike zaposlitve ne spremljajo samo mladih delavk in delavcev, temveč tudi druge starejše in mlajše. Prvi maj bi moral, kot izpostavlja predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, opomniti tudi na razmere delavk in delavcev v zasebnem sektorju.
Eden takih je tudi Amel, voznik turističnega avtobusa na Bledu. O sinočnjem večeru in današnjem prazniku se razgovori takole.
Amel sicer ni član sindikata, nenehno spreminjajočo se zakonodajo, ki mu ne zagotavlja vseh pravic iz naslova delovnega razmerja, pa tolmači takole.
Kljub temu Amelu trenutna oblika zaposlitve ustreza. Ne predstavlja si namreč fiksnega delovnega časa, četudi bi ga spremljala pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.
Jakob Počivavšek smotrnost pridružitve sindikalni organizaciji vidi tudi za delavce, kot je Amel. Če bi recimo postal član Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, bi lahko njegov individualni problem naslovili na kolektivni ravni.
Kaj je pravzaprav pomen praznika dela razen dela prostega dne in kakšno vlogo imajo pri delavskem boju sindikalne organizacije, če mnogo potencialnih članov ne nagovorijo, nam v zaključku današnje oddaje pove eden in edini, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Dodaj komentar
Komentiraj