Napolnjena evropska prihodnost
Danes je na Kemijskem inštitutu potekala predstavitev Evropskega projekta za razvoj baterij Battery 2030 plus. Gre za pobudo Evropske unije, ki želi okrepiti evropsko industrijo baterij. Ta je bila prepoznana kot gospodarski sektor, ki bo igral veliko vlogo v prihodnosti. Evropa želi biti pomemben igralec v industriji baterij, v kateri trenutno prevladujejo proizvajalci iz Azije, v prvi vrsti Japonske, Kitajske in Južne Koreje.
V Bruslju so prišli do spoznanja, da je izziv prevelik in preveč pomemben, da bi ga prepustili prostemu trgu. Zato bo EU lansirala tri razvojne programe. Battery 2030 plus je namenjen bazičnim raziskavam. Na bolj aplikativni stopnji bo razvoj podpirala iniciativa Batteries Europe. Za industrializacijo razvitih tehnologij pa je Evropska unija začela projekt European Battery Alliance. Razlaga Robert Dominko, ki sodeluje tudi pri pripravi razpisov pobude Battery 2030 plus:
Gre za enega najbolj prioritetnih ciljev Evropske unije, ki ima na voljo tudi temu primerne finance. Financiranje bazičnih raziskav v pobudi Battery 2030 plus predstavi Dominko.
Vsaj na začetku bo največji delež sredstev prihajal iz Bruslja.
Baterije so postale še posebno vroča tema s prihodom električnih avtomobilov. Po drugi strani se bo v prihodnosti pojavila velika potreba po baterijah v proizvodnji in distribuciji elektrike. Obnovljivi viri energije, v prvi vrsti sončna in vetrna energija, so namreč zelo nestanovitni. Zato bo treba v električnem omrežju zagotoviti velike zalogovnike energije, ki bodo uskladili nihanja v proizvodnji elektrike. Kot je povedal Dominko, sodobne baterije, ki so bile razvite za mobilne naprave, niso primerne za takšne naloge.
Baterije bodo torej v prihodnosti postale resnično velik posel, od katerega bodo odvisni številni drugi gospodarski sektorji. To je že pred časom na primer spoznala Kitajska, ki domačo industrijo močno podpira z različnimi državnimi projekti. Battery Alliance, ki je bil prvič predstavljen pred dvema letoma, naj bi bil evropski odgovor. Na prvih predstavitvah so v Bruslju pogosto izpostavili primerjavo z letalskim proizvajalcem Airbus, v katerem se je v sedemdesetih letih združila evropska letalska industrija. Airbus je v naslednjih dveh desetletjih zlomil ameriško prevlado v proizvodnji komercialnih letal. Kasneje projekt Battery Alliance ni sledil modelu Airbusa in se je razvil v bolj razdrobljeno industrijsko pobudo.
Posamezne države članice se še vedno precej zanašajo na svoje lastne strategije, pri tem pa so med državami precejšnje razlike.
Battery Alliance na drugi strani izhaja iz dejstva, da evropskim podjetjem te industrije ni uspelo razviti z lastnimi silami.
Velika ovira pri nastanku evropske industrije baterij je to, da za kaj takega v Evropi ni industrijske baze. Ta ne vključuje zgolj tovarn, ampak tudi tehnološko bazo raziskovalnih institucij, strokovni kader in tehnološko ozadje dobaviteljev sestavnih delov in tovarniške opreme.
Projekti, kot je Battery Alliance, pa tudi razprave o spodleteli združitvi proizvajalcev vlakov Siemens in Alstom kažejo na to, da se Evropa vse bolj ukvarja z industrijsko politiko. Nad tem je Zahod več desetletij dvigoval nos in planiranje razvoja industrije ni moglo biti del javne debate. Kot narekuje neoliberalna paradigma, država ne sme izbirati poražencev in zmagovalcev v gospodarstvu. Sedaj, ko se je pokazalo, da bi zmagovalec znal imeti kitajske posebnosti, je očitno čas za ponovno oceno te politike.
Dodaj komentar
Komentiraj