3. 5. 2022 – 17.00

Civilnodružbeni Zakon o RTV Slovenija

Audio file

Izjava

Breme civilne družbe je v primeru Zakona o Radioteleviziji Slovenija nase prva prevzela Pravna mreža za varstvo demokracije. »Na vikend pogon«, kakor so se izrazili, so zagnali javno razpravo o novem zakonu, katerega glavni namen je omejiti vpliv parlamentarnih strank na kadrovanje v RTV. Z besedami ene od pobudnic sprememb zakona, profesorice na koprski Fakulteti za humanistične študije Sandre Bašić Hrvatin: 

Izjava

Golobova beseda je sicer sadove dala, a meso še ni postala. V pravni mreži so namreč pred kamere stopili, ne da bi novi Zakon o RTV sploh povili. Tako so danes pred nami zakonska izhodišča, ki vendarle nosijo vsaj nekaj vsebinskega blišča. 

Osrednja zahteva civilne družbe je zmanjšanje števila članov programskega sveta RTV, ki jih imenuje državni zbor. Na kakšen način, je pojasnila sodelavka pravne mreže Anuška Podvršič. 

Izjava

Po trenutni ureditvi, ki velja od sprejetja famoznega Grimsovega Zakona o RTV leta 2005, državni zbor imenuje 21 od 29 programskih svetnikov. Od tega imenuje pet članov na predlog parlamentarnih strank. Poleg tega državni zbor odloča tudi o 16 članih sveta, ki naj bi predstavljali civilno družbo. Zaradi tega ima lahko vsakokratna vladajoča koalicija odločujočo vlogo pri sestavi programskega sveta, tako pa tudi vpliv na uredniško politiko radiotelevizije. Svetniki imajo štiriletni mandat. Večino trenutnih svetnikov je imenovala trenutna vlada decembra lani, funkcijo pa so nastopili z začetkom marca, ko je začel delovati tudi trenutni sklic programskega sveta.

Odločujoč vpliv imajo vlade oziroma parlament tudi na sestavo nadzornega sveta, ki nadzoruje poslovanje zavoda in sprejema finančni načrt. Pet od enajstih članov nadzornega sveta namreč imenuje državni zbor, štiri pa kar neposredno vlada. V pravni mreži bi nadzorni svet ukinili in več pooblastil prenesli na dosedanji programski svet, je opisala Podvršič.

Izjava

Predlogi civilne družbe bi torej močno omejili vlogo, ki jo ima parlament pri imenovanju programskih svetnikov RTV. Ker mora Zakon o RTV prestati glasovanje v parlamentu, je bistveno, ali se s tako ureditvijo strinjajo v strankah, ki naj bi v državnem zboru tvorile novo koalicijsko večino. Pobudnica predlogov in profesorica na Fakulteti za družbene vede Barbara Rajgelj je pojasnila, s kom so predloge pravne mreže za varstvo demokracije že uskladili.

Izjava

Toda pri strankah v pravni mreži podpore njihovim predlogom niso preverjali.

Izjava

Ali bodo konkretne rešitve, ki jih je predlagala civilna družba, podprli, smo preverili pri Gibanju Svoboda ter pri Socialnih demokratih in Levici. Na prošnje za intervju od Levice in socialdemokratov nismo dobili odgovora, je pa predsednica SD Tanja Fajon danes že govorila o Zakonu o RTV. Kakor je dejala, so v stranki pripravili lasten predlog.

Izjava

Skorajšnji mandatar Robert Golob je danes že izrazil načelno podporo predlogom pravne mreže in napovedal tudi morebiten datum glasovanja o zakonu v državnem zboru.

Izjava

Vsebinsko je predloge pravne mreže za Radio Študent komentirala bodoča poslanka in novinarka Televizije Slovenija Mojca Šetinc Pašek iz stranke Gibanje Svoboda. Čeprav je omenila, da bodo predlogi potrebni nekaj tehničnih popravkov, bodo spremembo, po kateri bi parlament imenoval le dva člana programskega sveta, v Gibanju Svoboda podprli.

Izjava

Prav tako bodo podprli preoblikovanje nadzornega in programskega sveta.

Izjava

Pisanje zakonov v civilni družbi se je začelo že za časa Janševe vlade. Po volitvah se zdi, da bodo vsaj nekateri od civilnodružbenih zakonov tudi prestali glasovanje v parlamentu. Glede na to, da Zakon o RTV sploh še ni spisan – neuradno naj bi bil pripravljen čez približno mesec dni – vseeno ostaja dvom, ali bo nova koalicija zakon tudi sprejela tako hitro, kot je obljubljal njen prvak.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.