Nepitna bistra hči planin
V Anhovem v dolini Soče več kot tisoč ljudi še zmeraj nima dostopa do čiste vode. Po letih opozarjanja na onesnaženo pitno vodo je skupina civilnih iniciativ, ki jih povezuje Inštitut 8. marec, v začetku meseca začela s kampanjo za izgradnjo novega vodovoda. Pripravila je amandma k proračunoma za prihodnji dve leti, s katerim bi se zagotovila sredstva v višini 1,2 milijona evrov za izgradnjo neodvisnega vira pitne vode s povezavo na vodovodni sistem Mrzlek. Vzrok za onesnaženo pitno vodo je namreč v zasebnem viru vode. Ta je v lasti Salonita Anhovo, cementarne, ki se ukvarja tudi s sežiganjem odpadkov, s čimer močno onesnažuje tako zrak kot reko Sočo, od koder je trenutno speljan vodovod. Zaskrbljujočo vodovodno situacijo v občini Kanal ob Soči opiše Miha Stegel, član civilne iniciative Danes.
Amandma, ki bi problem onesnažene vode rešil, so na pobudo civilnih inicativ vložile opozicijske stranke KUL skupaj z nepovezanimi poslanci, vendar so poslanci na parlamentarnem odboru za finance z deset proti osem podali negativno mnenje k amandmaju. Proti so glasovale stranke vladne koalicije. O dogajanju na odboru Nika Kovač z Inštituta 8. marec.
Socialni demokrati so torej istočasno vložili svoj amandma, s katerim so želeli zagotoviti sredstva za izgradnjo vodovoda za približno petsto ljudi, ki živijo v razpršenih hribovitih naseljih občine Kanal ob Soči. Na vprašanje, zakaj je na parlamentarnem odboru prišlo do zmede, odgovarja poslanec SD-ja Matjaž Nemec.
Stegel pravi, da prebivalci Anhovega živijo v nenehni negotovosti, redno dobivajo sporočila o nujnem prekuhavanju vode, oneszanženost pa je močno vplivala na zdravje krajanov. Zdaj ti upe polagajo v predlagani amandma, ki bo, če bo sprejet, močno vplival na kakovost življenja v kraju.
Nazadnje je do povečanega onesnaženja, ki je pripeljalo do tega, da so se prebivalci več mesecev oskrbovali z vodo iz cisterne, prišlo julija lani. Takrat so krajani Anhovega z občinsko listo Za zdravje in kakovost bivanja zbrali preko šeststo podpisov za ureditev neodvisnega vodnega vira. Občinski svet z županjo Tino Gerbec, ki prihaja iz stranke SD, je pobudo preslišal. Stegel o preteklih sodelovanjih z občino.
Poleg zmede z glasovanjem na odboru se je kar nekaj nejasnosti, kot pove Kovač, pojavilo v zvezi s tem, ali ministrstvo za okolje in prostor, krajše MOP, predlagani amandma podpira ali ne.
Z MOP-a so na naša vprašanja odgovorili pisno: pobudo za čim prejšnjo izvedbo povezovalnega kanala med zajetjem Mrzlek in naseljem Anhovo ministrstvo “načeloma podpira”. Kot so zapisali, je bil povezovalni vodovod “načrtovan že v prvi fazi projekta Mrzlek, ki je bil realiziran v letu 2011 in povezuje Banjiško planoto z območjem Brd pri Prilesju, vendar občina Kanal ob Soči tedaj ni pristopila k izvedbi projekta”. Končno sta MOP in občina Kanal ob Soči letos jeseni po več srečanjih prišla do soglasja, da je izvedba vodovoda potrebna za izboljšanje vodooskrbe.
Za podrobnosti o soglasju smo se obrnili na občino, a njihovega odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Zgodovinsko občina ni bila naklonjena spremembam, o prevladujočih izgovorih občine, s katerimi je ta opravičevala svojo nedejavnost, Stegel.
Namesto županje Tine Gerbec smo o pasivnosti lokalnih oblasti govorili z Nemcem, ki županjo brani, češ da problemi segajo daleč v preteklost, ko SD ni imel člana na vodilni poziciji.
O usodi amandmaja, pripravljenega v civilni družbi, bodo kljub neuspehu na pristojnem parlamentarnem odboru odločali poslanci na četrtkovi seji državnega zbora. Podporo so že zagotovili poslanci KUL, da bodo zanj glasovali, pa so napovedali tudi v Slovenski nacionalni stranki, ki ima tri poslance. Skupaj z glasovi nepovezanih poslancev bi amandma tako lahko dobil 46 glasov v visečem parlamentu in prebivalcem Anhovega prinesel trdnejšo obljubo, da bodo končno lahko pili čisto pitno vodo.
Dodaj komentar
Komentiraj