Nič miru za Džamu in Kašmir
Pred slabim tednom dni je oborožena skupina Odporniška fronta izvedla teroristični napad na indijske turiste v mestu Pahalgam v indijskem delu Kašmirja, v katerem je ubila 26 ljudi. Indijska vlada Pakistan obtožuje spodbujanja terorizma v obmejni regiji, saj je indijska policija dva od treh napadalcev identificirala kot pakistanska državljana. Kot odgovor je Indija pakistanskim državljanom, ki se nahajajo v Indiji, ukazala, naj do jutri zapustijo državo. Poleg tega je zaprla osrednji mejni prehod s Pakistanom, ukinila izvajanje dogovora o delitvi reke Ind in odredila zmanjšanje števila pakistanskega diplomatskega osebja v državi.
Sprehodimo se najprej skozi oris zgodovine področja: zgodovinska pokrajina Kašmir je razdeljena na tri dele, indijskega, pakistanskega in kitajskega. Spor med Indijo in Pakistanom glede delitve Kašmirja je nastal leta 1947 ob razpadu imperialne britanske Indije, po katerem se je knežja država Džamu in Kašmir pridružila Indiji. Zaradi Kašmirja sta bila Indija in Pakistan kar trikrat v vojni, kljub temu da resolucija Združenih narodov iz leta 1948 narekuje, naj ljudstvo na demokratičnem in nepristranskem referendumu odloči, kateri državi se bo priključila pokrajina. Na plebiscit Kašmirci čakajo že več kot 70 let.
Zatiranje prebivalcev Kašmirja je tako ne le zgodovinska, temveč tudi aktualna tema. Pred skoraj šestimi leti, avgusta 2019, je nekdanji indijski predsednik Ram Nath Kovind z odlokom odpravil 370. člen indijske ustave. Črtani člen je nekdanji zvezni državi Džamu in Kašmir zagotavljal lastno ustavo, simbole in zakonodajno avtonomijo, z izjemo področij obrambe, komunikacije in zunanjih zadev, ki so bila v pristojnosti centralne vlade. Razveljavitev ustavne določbe je Indija pospremila z represijo – indijska vojska in policija sta aretirali na tisoče civilistov in voditeljev glavnih političnih strank, telefonske in internetne povezave pa so bile več mesecev prekinjene.
Kot odgovor na indijsko zatiranje pakistanskih delov Džamuja in Kašmirja se je na območju oblikovalo več odporniških skupin, ki že od začetka konflikta v sredini prejšnjega stoletja izvajajo organiziran odpor proti Indiji. Ena izmed njih je tudi Odporniška fronta, ki jo indijske oblasti povezujejo s pakistansko islamistično organizacijo Laškar e Taiba, skupina pa je nastala kot odgovor na odpravo 370. člena ustave. Indija se je na napad odzvala tako z notranjo represijo kot tudi z zunanjepolitičnimi ukrepi proti Pakistanu.
V sklopu notranje represije sta indijska vojska in policija vdrli v domove več sto domnevnih podpornikov Odporniške fronte in aretirale več kot tisoč petsto Kašmircev. Kako Indija po terorističnem napadu reagira v notranjosti države, opiše Bibhu Routray, direktor indijskega Inštituta Mantraja za strateške študije.
Kot že omenjeno, je Indija poleg ciljanja družin osumljenih napadalcev in domnevnih podpornikov skupine začela izvajati tudi sistematično represijo nad v Indiji živečimi Pakistanci. Med drugim je vsem Pakistancem zaukazala, da morajo zapustiti državo. Kako bo to prizadelo Pakistance in v kolikšni meri je tak ukrep sploh lahko izveden, pojasni sogovorec.
Indija je začasno ustavila tudi sodelovanje v pogodbi o vodah Inda, na katero se Pakistan zanaša za svojo vodno varnost, saj vode, opredeljene v sporazumu, predstavljajo 80 odstotkov pakistanske vodne preskrbe. Sporazum je bil sklenjen leta 1960 in je doslej preživel vse tri vojne med Indijo in Pakistanom. V skladu s pogodbo si državi delita šest rek: vodo iz rek Ravi, Beas in Sutlej na vzhodnem porečju Inda pridobiva Indija, medtem ko iz treh zahodnih rek Ind, Dželum in Čenab vodo pridobiva Pakistan.
Pakistan se je na indijsko zamrznitev pogodbe odzval z opozorilom, da poskusi zaustavitve ali preusmeritve vodnih virov pomenijo »vojno dejanje«. Ali lahko v primeru indijskega odstopa govorimo o kolektivnem kaznovanju in na kakšen način bo zamrznitev dogovora prizadela Pakistance, pove sogovorec.
Indijski premier Narendra Modi je septembra 2024 na shodu podpornikov zatrdil, da bo njegova hindujska večinska stranka Bharatiya Janata Party, bolje znana kot BJP, ustvarila nov Džamu in Kašmir, »ki ne bo le brez terorja, ampak tudi raj za turiste«. Modijeva vlada je spodbujala turizem v Kašmirju, pri čemer je kot dokaz domnevne normalnosti, ki se je vrnila po štirih desetletjih oboroženega upora proti indijski vladavini, izpostavila porast turistov v Kašmirju. Leta 2024 je Kašmir obiskalo tri in pol milijona turistov, kar je po vladnih podatkih največ v zadnjem desetletju. Toda že dolgo pred napadom v Pahalgamu maja 2024 je Omar Abdullah – zdaj glavni minister regije Džamu in Kašmir, takrat pa vodja opozicije – svaril pred namigovanjem, da so turistične številke odraz miru in stabilnosti v Kašmirju. Zatrdil je, da Modijeva vlada »iz turistov dela tarče«. Komentira sogovorec.
S tem se nam zastavi naslednje vprašanje: ali Modijeva vlada na varnostne izzive Kašmirja gleda skoraj izključno kot na nadaljevanje svojih zunanjepolitičnih napetosti s Pakistanom? Indija Pakistan že dolgo obtožuje oboroževanja, usposabljanja in financiranja oboroženega upora proti njeni vladi v Kašmirju. Na drugi strani Pakistan trdi, da separatističnemu gibanju ponuja le moralno in diplomatsko podporo.
Routray za konec komentira trenutno situacijo v Džamuju in Kašmirju in v kontekstu pojasni, kaj trenutni konflikt pomeni za nadaljevanje spora med Pakistanom in Indijo.
Komentarji
dajte prevest te intervjuje, tega tolčenja angleščine res ni lahko razumet
Komentiraj