Nočne more Edvarda Rusjana

Nočne more Edvarda Rusjana

Aktualno-politična novica
25. 2. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Družba Aerodrom Maribor, preko katere so kitajski investitorji najemali mariborsko letališče, je napovedala, da bo zoper državo vložila tožbo. V njej bodo zahtevali vračilo 2,1 milijona plačanih najemnin, ki so jih plačali v času trajanja najemnine, stroškov in izgubljenega dobička. V Aerodromu Maribor trdijo, da so škodo utrpeli zaradi sprejetja državnega prostorskega načrta za območje letališča. Poleg tega po njihovem mnenju država nima pravne podlage za upravljanje z letališčem po odpovedi najemne pogodbe. 

Težave družbe Adria Airways in Letališča Edvarda Rusjana v Mariboru
 / 18. 6. 2019

Upravljanje Letališča Edvarda Rusjana je junija lani prevzela državna družba za upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, krajše DRI. Podjetje SHS Aviation, ki ima v lasti Aerodrom Maribor, je odstop od najemne pogodbe napovedalo januarja, država pa je letališko infrastrukturo prevzela po polletnem odpovednem roku. Kot sta takrat povedala direktorja SHS Aviation Marko Gros in Lingkun Meng, so pričakovali, da bodo letališče nadgradili, da bi omogočili medcelinske polete in druge gospodarske dejavnosti. “Postopki sprejema sprememb prostorskih pogojev ter postopki razpisa koncesijskega akta so podaljšali vse še sprejemljive časovne načrte, hkrati pa še vedno ni jasno, kdaj se bodo ti postopki zaključili," so takrat povedali v Aerodromu Maribor. Na ministrstvu menijo, da je njihova vest glede odpovedi najemne pogodbe čista. Ministrica Alenka Bratušek:

Izjava

SHS Aviation trdi, da je od ministrstva dobil zagotovila, da bo država spremenila prostorski načrt, ki bi omogočil širjenje letališča. Ta trditev izhaja predvsem iz dopisa, ki ga je kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo podpisal Jure Leben.

Izjava

Ministrstvo za infrastrukturo je najemno pogodbo za mariborsko letališče z SHS Aviation sklenilo leta 2017 za 15 let, z možnostjo podaljšanja za pet let. Kitajski investitorji so takrat napovedovali izredno rast prometa in številne investicije. Skupaj z danes že propadlo belgijsko letalsko družbo VLM Airlines so zgolj za začetek napovedovali  enajst novih rednih linij, tudi, na primer, v kitajska mesta Šian, Čongčing in Nančang. Na teh linijah so bili načrtovani poleti s 16 večinoma novimi Airbusi, tudi širokotrupnimi čezoceanskimi letali A330, ki imajo lahko tudi več kot 400 sedežev. Napovedovali so, da bo preko letališča, ki bi postalo večje kot brniško, potovalo več kot milijon in pol potnikov letno. Dejansko je VLM Airlines letela zgolj nekaj linij, in to s približno tri desetletja starimi turbopropelerskimi letali s kapaciteto okoli 50 potnikov. Ta so letela v Split in Dubrovnik ter v Antwerpen s postankom v Münchnu. 

Napovedana letalska linija v 120 kilometrov oddaljeni Zagreb ni nikoli zaživela. Letalske karte so bile v tem času ponavadi naprodaj pet dni pred letom. Nič čudnega torej, da je število potnikov vsako leto strmo padlo, z okoli 25 tisoč potnikov leta 2015 na okoli 3000 leta 2018, podatkov za lansko pa raje niso objavili. Okoli polovica potnikov je letela s čarterskimi leti, še največ prometa pa je bilo v zadnjih letih na letališču zaradi šolanja pilotov. 

Kaotično delovanje letališča je jasno kazalo, da so finančni viri in dejanski načrti kitajskih investitorjev precej skromnejši od njihovih obljub. Kljub temu so v podjetju SHS Aviation še ob odpovedi najemne pogodbe napovedovali, da še obstaja možnost za širjenje Letališča Edvarda Rusjana. Po drugi strani so bili na ministrstvu začudeni, ko je  SHS Aviation dvignil roke od letališča. Ministrstvo je moralo nato lani najti upravljalca za letališče, saj bi v nasprotnem primeru država morala vrniti okoli 10,5 milijona evrov evropskih sredstev, s katerimi je bil leta 2012 odprt nov terminal. Tudi ministrica Alenka Bratušek dvomi, da so kitajski poslovneži resnično načrtovali velike naložbe v Mariboru.

O nejasnosti glede morebitnih investicij v letališče Maribor
 / 27. 7. 2018

Izjava

Prav tako je bilo malo verjetno, da bi bil državni prostorski načrt spremenjen v času, ki naj bi bil obljubljen SHS Aviation.

Izjava

Letališče sedaj bolj ko ne miruje oziroma deluje skoraj kot športno letališče, kjer je glavna dejavnost aviošola. Letališče je odprto zgolj zato, da si država prihrani vračanje evropskih subvencij. Ministrstvo sedaj išče dolgoročnega upravitelja Letališča Edvarda Rusjana. 

Izjava

Ministrstvo meni, da kitajski poslovneži nimajo pravnih argumentov za tožbo. Vendar ni le SHS Aviation tožila države, temveč tudi obratno.  

Izjava

Prijateljstvo med kitajskimi investitorji in državo se je torej končalo na sodišču, ki bo odločilo, kdo je komu dolžan koliko odškodnine. Vprašanje slovenskega letalstva je bilo tu povsem odrinjeno na stran. Situacija je po eni strani podobna koncu Adrie Airways, ki je bila prav tako prepuščena poslovnežem, za katere se je že od samega začetka vedelo, da nimajo ne znanja ne denarja, da bi izpolnili rožnate načrte. Povsem liberaliziran trg letalstva v Evropski uniji omogoča uspeh zgolj največjim igralcem, ostali, kot je na primer brniško letališče, so se zadovoljili s tem, da so lahko preživeli na periferiji. A ta situacija je državi ni ovira, ampak prej opravičilo, da ne stori ničesar. Če je bilo slovensko letalstvo še pred dvema desetletjema vodilno v regiji, se danes nad stanjem letalstva pri nas lahko duh Edvarda Rusjana obrača v Savi.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness