V Alžiriji se nadaljujejo protesti, ki sledijo volitvam za novega predsednika. Novi predsednik je z 58-odstotki podpore postal  Abdelmadžid Tabun, a njegova legitimnost je vprašljiva zaradi 41-odstotne, torej izrazito nizke udeležbe na volitvah. Protestniško gibanje Hirak, ki protestira že od letošnje pomladi, je večinoma pozivalo k bojkotu volitev, čeprav glede tega v še vedno mladem gibanju ni bilo enotnosti. Ko je zaradi pritiska demonstrantov - in spodbude s strani zelo močne vojske - moral spomladi odstopiti dolgoletni predsednik Abdelaziz Buteflika, so se pojavila vprašanja o prihodnji politični garnituri. 

Protestniki, predvsem tisti iz številčne mlajše generacije, so vztrajali, naj se ta povsem spremeni, a kandidati tokratnih volitev so bili - z izjemo enega - tako ali drugače povezani s prejšnjo oblastjo, ki jo je zadnjih 20 let poosebljal Buteflika. Ta je predsedniški stolček zavzel leta 1999, bil odgovoren za zatrtje islamističnega upora in si vzel zasluge za konec državljanske vojne, ki je trajala med letoma 1991 in 2002. 

Izvoljeni Tabun je dolgoletni zaveznik Buteflike in je tako v dveh mandatih opravljal funkcijo ministra za stanovanjsko problematiko, tri mesece leta 2017 pa je bil tudi premier. Politična revolucija proti Butefliki se zdaj prenaša tudi v pravosodje. V začetku decembra, torej nedolgo pred volitvami, se je začel sodni proces proti Butefliki in nekaterim ministrom v njegovi vladi, ki so bili obtoženi - oziroma v dveh primerih  tudi obsojeni – korupcije. Gibanje Hirak sicer proces vidi prej kot medijsko farso kot dejansko razčiščevanje s prejšnjim režimom. Nenazadnje je vojska obdržala svoj primat v alžirski družbi, ki si ga lasti praktično vse od osamosvojitvene vojne s Francijo. 

Kdo je novi predsednik in s kom se je spopadel na volitvah, pojasni alžirski novinar in urednik Atlas Times Amor Šabi.

Izjava

Tabun ima sicer svojo politično zgodovino. Ko je služil kot premier, je bil namreč predčasno odstavljen, ker naj bi nasprotoval vplivu oligarhov v predsednikovih krogih. 

Izjava

Kljub temu da Tabun izhaja iz stare politične garniture, je protestnikom obljubil spremembe, predvsem v obliki spremembe ustave. 

Izjava

Protestniško gibanje Hirak, ki je povzročilo padec Buteflike, se zdaj sooča z vprašanjem, ali pristopiti k vabilu novega predsednika k sodelovanju v pripravljanju nove ustave. Pri tem največje probleme gibanju predstavlja dejstvo, da nima nobenih uradnih predstavnikov, ki bi ga legitimno zastopali. 

Izjava

Hirak se sooča tudi z državno represijo. Njegovi voditelji ali vidnejši člani se večinoma nahajajo v zaporih. Raznoliko sestavo gibanja predstavi Šabi.

Izjava

Gibanje sicer upa, da bo novi predsednik iz zaporov izpustil številne politične zapornike, kar bi njegovim poskusom, da se predstavi javnosti kot obraz novega obdobja alžirske politike, dalo več kredibilnosti.   

Sodni proces proti Boutefliki in nekaterim politikom iz časa njegove oblasti se medtem nadaljuje. Obtožbe zajemajo korupcijo v zvezi z nedovoljenimi subvencijami nekaterim oligarhom, predvsem iz avtomobilske industrije, ter v zvezi s financiranjem političnih predvolilnih kampanj nekdanjega predsednika. Šabi je prepričan, da gre pri procesih predvsem za politično farso, ki želi ljudstvo prepričati, da se spremembe dogajajo.

Izjava

Šabi kljub temu sklene, da bo do sprememb prišlo, a da bo trajalo še nekaj časa, preden se nove-stare oblasti prilagodijo zahtevam protestnikov. 

Od zmage do zmage do končnega poraza.