Nova ustava kdaj drugič
Volivci v Čilu so na nedeljskem referendumu zavrnili predlog nove ustave, ki bi nadomestila ustavo iz časa vojaške diktature Augusta Pinocheta . V državi, ki se je že večkrat v zgodovini pokazala za laboratorij političnega eksperimentiranja, je proti novi ustavi glasovalo kar 62 odstotkov volivcev. S tem bosta nadaljnji proces spreminjanja ustavne listine prevzela kongres in vlada lani izvoljenega predsednika Gabriéla Bórića. Spreminjanje ustave, ki so jo mnogi videli kot enega glavnih razlogov za vse večje socialne razlike v državi, je bilo institucionalni odgovor politične garniture nekdanjega predsednika Sebastiána Piñera na večmesečne ljudske vstaje in nemire. Ti so konec leta 2019 izbruhnili zaradi podražitev vozovnic za podzemno železnico v prestolnici Santiago ter se razširili v druge dele ene najbogatejših latinskoameriških držav.
Ustavodajni proces se je začel z razpisom posvetovalnega referenduma, na katerem je oktobra 2020 več kot 78 odstotkov volivcev potrdilo, da država potrebuje nov temeljni akt. Dobrega pol leta pozneje so Čilenci na novih volitvah izbrali 155-člansko ustavodajno skupščino, zadolženo za pripravo dokumenta. Gre za prvo skupščino na svetu, v kateri je zagotovljena enaka zastopanost spolov, v njej so rezervirana tudi mesta za staroselce, ki predstavljajo okoli 12 odstotkov 19-milijonskega prebivalstva, v njej pa ne manjka niti predstavnikov brez političnih izkušenj. V skupščino so bili v postopku izvolitve večinsko izbrani kandidati levičarskega političnega gledišča, pojasnjuje Gabriél Negretto, profesor politologije na Inštitutu za politične znanosti Katoliške univerze Santiago de Chile .
Progresivno sestavo skupščine je predvidevalo tudi končno besedilo, o katerem so v nedeljo odločali volivci. V dokument s 388 členi, dolg 170 strani, so bili vključeni legalizacija splava, zagotovitev dostopa do javnega zdravstva, enako število moških in žensk v vladi ter državnih organih in večja avtonomija staroselcev, s čimer bi Čile de facto postal večnacionalna država.
Staroselcem nova ustava ne bi zagotovila samo lastninske pravice do ozemelj in vodnih virov, temveč tudi sedeže v lokalnih, regionalnih in državnih predstavniških telesih. Ob tem bi ustava zagotovila pravne temelje za vzpostavitev vzporednega pravosodnega sistema, ki bi neodvisno odločal o zadevah staroselcev na prvi in drugi stopnji. Zadnjo besedo bi sicer še vedno imelo čilsko vrhovno sodišče. Nabor pravic, ki bi pripadel staroselcem, bi bil tako najradikalnejši v celotni Latinski Ameriki.
Prav tako so v novi ustavi predvideni krepitev moči sindikatov, strožje varovanje narave in obsežen niz socialnih pravic, vključno s pravico do stanovanja, izobraževanja, vode, čistega zraka, hrane in pokojnine. Vendar se je predvsem desna politična elita zbala, da bi nova določila glede univerzalne pravice do bivališča v kasnejšem zakonodajnem tolmačenju temeljito posegla v pravico do zasebne lastnine.
Besedilo je predvidevalo tudi, da bi bila vsakemu državljanu omogočena svobodna izbira spolne in etnične identitete, kar je naletelo na nasprotovanje katoliške cerkve in drugih konservativnih institucij. V radikalnejših členih sta bili predvideni še odprava senata in krepitev regionalnih vlad, čilski predsedniki pa bi se lahko potegovali tudi za drugi zaporedni mandat.
Predlagano novo ustavo, ki naj bi bila ena najnaprednejših ter najbolj socialnih in okoljsko naravnanih na svetu, so volivci večinsko zavrnili v 16 regijah države. Skoraj 90 odstotkov volivcev je proti ustavi glasovalo v regijah Ñuble , Araucanía in Máule. V treh regijah sredi države še vedno potekajo boji staroselskega mapuškega prebivalstva s čilsko oblastjo za vodne vire in zemljiške pravice, tam pa zato na volitvah zmagujejo desne stranke.
Predlagana ustava, ki bi temeljito predrugačila prihodnost države in pretiran levičarski diskurz, je po mnenju Negretta razlog, da so številni Čilenci, ki so se pred dvema letoma zavzemali za spremembo družbene in politične ureditve, v nedeljo glasovali proti.
Meritve javnega mnenja so že pred glasovanjem napovedovale prednost nasprotnikov nove ustave, razlika pa je bila na koncu še izrazitejša. Rezultat je za novega predsednika Gabriéla Bórića, ki se je javno zavzemal za sprejetje ustave, prvi politični udarec. Ustava je bila namreč zavrnjena tudi v prestolnici Santiago, ki je bila decembra lani ključna za njegovo zmago na volitvah. Kdo so bili torej tisti, ki so sprejetju nasprotovali?
Čeprav je Borić priznal poraz in nakazal menjave v vladi, Negretto meni, da rezultat ni nezaupnica njegovi vladi, prej politikam, za katere se zavzema.
Odločitev volivk in volivcev po mnenju Borića od institucij in političnih akterjev zahteva, da zavihajo rokave ter z več dialoga, spoštovanja in naklonjenosti sestavijo predlog, ki bo zadovoljil čilske državljane ter jih združil kot enotno politično skupnost v državi. Pripravljenost na oblikovanje novega besedila so nakazale tako desne kot levosredinske stranke, ki so vodile kampanjo proti sprejetju nove ustave in bodo po nedeljskem uspehu pričakovale večjo vlogo v procesu pisanja novega osnutka.
OFFsajd je pripravila vajenka Andrea, mentoriral je Dugi.
Vir fotografije: http://www.jpereira.net/, Creative commons
Dodaj komentar
Komentiraj